25. julija 2025 je potekala novinarska konferenca, kjer so bile predstavljene informacije o izvajanju del na področju sanacije poplav leta 2023 in načrtih za naprej.

Spomnimo: 4. avgust 2023 – dan, ko se je v Sloveniji ustavil čas in smo lahko le nemočno opazovali naravo in vodotoke, ki so za seboj pustili pravo razdejanje. To je dan, ki je močno zaznamoval vse Slovenke in Slovence in obenem pokazal, da znamo, ko je najtežje, stopiti skupaj.

Veliko dela je že bilo opravljenega

V dveh letih je bilo opravljenega veliko dela na področju odpravljanja posledic in za varnost v prihodnosti, kljub temu pa nas za celovito sanacijo čaka še ogromno dela.

Prvič v zgodovini Slovenije so lastniki poškodovanih stanovanj prejeli predplačila za nujne obnove. Več kot 7.350 posameznikom je bilo izplačanih 35,7 milijona evrov za obnovo stanovanj in domov. Prav tako je bilo izplačanih tudi 65 milijonov evrov izredne denarne pomoči za ljudi, ki so bili prizadeti v poplavah.

V obravnavi je več kot 5.000 vlog fizičnih oseb ter podjetij za obnovo domov in poslovnih objektov. Več kot polovica upravičencev je že dobila vsa potrebna sredstva za obnovo.

218 milijona evrov je bilo nakazanih občinam v obliki predplačil, da se je lahko takoj začela sanacija občinske infrastrukture. Poleg predplačil je bilo v letu 2024 iz rednega programa zagotovljenih 25,7 milijona evrov za sanacijo občinske infrastrukture (ceste, mostovi, plazovi), za leto 2025 pa 160 milijonov evrov. Trenutno je v teku 150 projektov za sanacijo občinske infrastrukture, plazov in mostov.

Do julija 2025 je bilo sprejetih 348 Sklepov vlade za odstranitev objektov, število pa še ni končno. Sprejetih je bilo tudi že 17 novih prostorskih aktov, ki skupno zagotavljajo do 126 parcel za objekte. Več občin ima po že sprejetih prostorskih načrtih možnost pridobivanja gradbenih dovoljenj za nadomestitvene objekte, po podatkih dostopnih ministrstvu je na voljo vsaj 50 primernih parcel za gradnjo. Trenutno je v pripravi še 32 novih prostorskih aktov, ki bodo sprejeti jeseni 2025.

Prostorsko načrtovanje je v desetih občinah že v celoti rešeno, in sicer: Braslovče, Celje, Cerklje na Gorenjskem, Črna na Koroškem, Dobrova – Polhov Gradec, Medvode, Polzela, Ravne na Koroškem, Solčava in Tržič.

Sanacija in obnova vodotokov ter plazov

Dela na vodotokih se izvajajo kot vzdrževalna dela, sanacijska dela in investicije. Obseg del in sredstva pa so se po poplavah 4. avgusta 2023 povečali za več kot desetkrat – zaradi omejenih resursov je to tudi največja zmogljivost.

V letu 2024 je bilo realiziranih za 240 milijonov evrov del, v letošnjem letu (2025) pa je predvidena realizacija v višini 332 milijonov evrov. Veliko del je že izvedenih, ostala pa so v teku.

V letu 2024 in do poletja 2025 je bilo zaključenih več kot 430 delovišč na vodotokih v okviru popravila vodne infrastrukture. Trenutno sanacijska dela aktivno potekajo na več kot 300 lokacijah po Sloveniji.

Prav tako je bilo veliko plazov že saniranih s sredstvi predplačila. Trenutno poteka sanacija več kot 100 plazov, ki so poškodovali občinsko cestno infrastrukturo, stavbe ali vodotoke, od tega 6 večjih plazov.

Intervencijski in izredni ukrepi

Do junija 2024 so bili v celoti končani intervencijski in izredni ukrepi, ki so bili izvedeni na 850 km vodotokov, pri tem pa je na terenu dnevno sodelovalo preko 1.000 strojev in 1.500 delavcev.

Sanacijski program

Po sprejemu sanacijskega programa se je začela petletna sanacija v sklopu katere morajo biti vse rešitve trajne ter odporne na podnebne spremembe. Za sanacijo je zagotovljenih 2,3 milijarde evrov, od tega je samo za vodotoke namenjenih 1,3 milijarde evrov, za občinsko infrastrukturo 800 milijonov in 200 milijonov za ostale ukrepe.

Obenem pa se izvaja sanacijski program tudi za druge naravne nesreče za katerega so sredstva deloma zagotovljena že v letošnjem letu, deloma pa v proračunu za leti 2026 in 2027 in so namenjena za zaključek sanacij vseh naravnih nesreč, vključno s potresom v Posočju leta 2004.

Institucionalne spremembe

Ministrstvo za naravne vire in prostor izvaja največ sanacij in investicij, zato se je vloga ministrstva bistveno spremenila. To je zahtevalo organizacijske in pravno-sistemske spremembe, vključno z reorganizacijo ministrstva in Direkcije Republike Slovenije za vode.

Ukrepanje je bilo hitro, učinkovito in s ciljem pomagati ljudem, lokalnim skupnostim in gospodarstvu.

Slovenija, kot ena izmed najbolj poplavno ogroženih držav EU, se zaveda, da so prilagajanje podnebnim spremembam, dolgoročna varnost in trajnostna obnova ključnega pomena. V dveh letih je bilo kljub številnim izzivom opravljenih veliko pomembnih korakov pri odpravljanju posledic, vseeno pa nas veliko dela čaka tudi v prihodnje. Nadaljnja sanacija ter premišljeno prostorsko načrtovanje sta nujna, da bomo lahko kos morebitnim prihodnjim naravnim nesrečam oziroma bomo na nanje bolj pripravljeni. Obnova po poplavah ni le gradnja in sanacija, temveč naložba za varnejšo prihodnost vseh nas.