Občine: Bistrica ob Sotli, Brežice, Kostanjevica na Krki, Krško, Radeče, Sevnica Občine: Benedikt, Cerkvenjak, Cirkulane, Destrnik, Dornava, Duplek, Gorišnica, Hajdina, Hoče-Slivnica, Juršinci, Kidričevo, Kungota, Lenart, Lovrenc na Pohorju, Majšperk, Makole, Maribor, Markovci, Miklavž na Dravskem polju, Oplotnica, Ormož, Pesnica, Podlehnik, Poljčane, Ptuj, Rače-Fram, Ruše, Selnica ob Dravi, Slovenska Bistrica, Središče ob Dravi, Starše, Sveta Ana, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Sveti Jurij v Slovenskih goricah, Sveti Tomaž, Šentilj, Trnovska vas, Videm, Zavrč, Žetale Občine: Borovnica, Brezovica, Dobrepolje, Dobrova-Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Domžale, Grosuplje, Horjul, Ig, Ivančna Gorica, Kamnik, Komenda, Litija, Ljubljana, Log - Dragomer, Logatec, Lukovica, Medvode, Mengeš, Moravče, Škofljica, Šmartno pri Litiji, Trzin, Velike Lašče, Vodice, Vrhnika Občine: Bloke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Loška dolina, Pivka, Postojna Občine: Ajdovščina, Bovec, Brda, Cerkno, Idrija, Kanal ob Soči, Kobarid, Miren-Kostanjevica, Nova Gorica, Renče-Vogrsko, Šempeter-Vrtojba, Tolmin, Vipava Občine: Apače, Beltinci, Cankova, Črenšovci, Dobrovnik, Gornja Radgona, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Kobilje, Križevci, Kuzma, Lendava, Ljutomer, Moravske Toplice, Murska Sobota, Odranci, Puconci, Radenci, Razkrižje, Rogašovci, Sveti Jurij ob Ščavnici, Šalovci, Tišina, Turnišče, Velika Polana, Veržej Občine: Črnomelj, Dolenjske Toplice, Kočevje, Kostel, Loški Potok, Metlika, Mirna, Mirna Peč, Mokronog-Trebelno, Novo mesto, Osilnica, Ribnica, Semič, Sodražica, Straža, Šentjernej, Šentrupert, Škocjan, Šmarješke Toplice, Trebnje, Žužemberk Občine: Ankaran, Divača, Hrpelje-Kozina, Izola, Komen, Koper, Piran, Sežana Občine: Hrastnik, Trbovlje, Zagorje ob Savi Občine: Braslovče, Celje, Dobje, Dobrna, Gornji Grad, Kozje, Laško, Ljubno, Luče, Mozirje, Nazarje, Podčetrtek, Polzela, Prebold, Rečica ob Savinji, Rogaška Slatina, Rogatec, Slovenske Konjice, Solčava, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Šmartno ob Paki, Šoštanj, Štore, Tabor, Velenje, Vitanje, Vojnik, Vransko, Zreče, Žalec Občine: Črna na Koroškem, Dravograd, Mežica, Mislinja, Muta, Podvelka, Prevalje, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Ribnica na Pohorju, Slovenj Gradec, Vuzenica Občine: Bled, Bohinj, Cerklje na Gorenjskem, Gorenja vas-Poljane, Gorje, Jesenice, Jezersko, Kranj, Kranjska Gora, Naklo, Preddvor, Radovljica, Šenčur, Škofja Loka, Tržič, Železniki, Žiri, Žirovnica
Oceni objavo

Dve leti brez doma, a še vedno z upanjem v srcu

Sva obupana starša 6-članske družine, v kateri so štirje otroci, 6-letni Arne, 7-letna Iza, 11-letna Brina in 20-letna Taja (ni na sliki). Na vaše podjetje se z vsem srcem obračava s prošnjo za pomoč v obliki donacije, ki bi nama omogočila, da bi lahko najini družini po 2-letni agoniji končno omogočila varen in ustrezen dom.

V avgustovskih poplavah leta 2023 smo izgubili naš skromen dom, ki se nahaja v Šmartnem ob Dreti v Zgornji Savinjski dolini. Bivalni del naše zelo stare in majhne družinske hiše je zaradi poplave postal popolnoma neprimeren za bivanje. Poplavilo je klet in celotno prvo nadstropje, kjer smo imeli spalnico, dnevno sobo, kuhinjo, shrambo, garderobo in kopalnico. Uničilo nam je vso pohištvo in vso opremo, uničena so bila tla in stene, ostali smo tudi brez toplotne črpalke in brez ogrevanja. Hiša je posledično postala povsem neprimerna za bivanje, hiša pa tudi po dveh letih sušenja ostaja vlažna in nevseljiva. Primorani smo se bili izseliti in sedaj se že dve leti selimo naokrog. Delovali smo v skladu z navodili države, ki pa nam po dveh letih agonije žal ni pristopila nasproti in ponudila ustrezne rešitve. Naše poplavljene hiše zagotovo ne moremo ustrezno sanirati na način, da bi bila primerna za bivanje, saj se nahaja na poplavni lokaciji. Edina rešitev za nas je nakup novega doma na nepoplavnem območju.

Sprva so nama s strani države rekli, da je naša poplavljena hiša uvrščena na seznam za rušenje in nadomestno gradnjo, nato pa se je po enem letu to spremenilo. Bila sva šokirana. Rekli so nama, da nismo več upravičeni do nadomestne gradnje, ampak da bomo prejeli zgolj del sredstev za sanacijo hiše. Ta del je bil sprva 60%, sedaj po dveh letih pa smo upravičeni do samo še 17.000€ za sanacijo (del teh sredstev, v višini 10.460€ smo že prejeli kot avans, pripadalo pa naj bi nam še slabih 7.000€). Vendar pa te naše stare hiše tudi po mnenju strokovnjakov v resnici ni mogoče 100-odstotno ustrezno in trajno sanirati ter je ni mogoče spraviti nazaj stanje primerno za bivanje.

Da je stvar še slabša se naša hiša nahaja na močno poplavnem območju, zato bo v prihodnosti zagotovo zopet poplavljena, saj jo je do sedaj že večkrat zalila voda in tudi v kleti je voda praktično ves čas prisotna. Hiša je majhna in stara in ker imava 4 otroke bi jo bilo nujno potrebno tudi razširiti, saj otroci rastejo in v njej ni več dovolj prostora za vse nas. To so bili naši načrti pred poplavami. Ampak na tem mestu nastane slepa ulica - ker je hiša na uradnem poplavnem območju, za razširitev ni mogoče dobiti gradbenega dovoljenja. Prav tako je zaradi tega ne moreva prodati. Dejansko je ne smeva niti porušiti. Zato sva se znašla v povsem slepi ulici in imava zvezane roke. V hišo nazaj ne moremo, ne moreva je ne ustrezno sanirati, ne dograditi, ne prodati. Hiša že dve leti stoji, mi pa se selimo od ene začasne nastanitve do druge. V dveh letih smo se selili že dvakrat. Sva povsem na tleh, izčrpana in obupana. V tem času sva se neštetokrat obrnila na državo, jih prosila, moledovala, razlagala, vendar sva naletela na gluha ušesa. Kot, da nočejo slišati in razumeti, da naša družina v tej hiši nikakor ne more bivati in da potrebujemo nov dom.

Najini otroci nujno potrebujejo dom in varnost, a tega že dve leti nimajo. Ne moremo vendar živeti v stalnem strahu, v bivalno neustrezni, premajhni hiši, ki je na poplavnem območju in čakati, kdaj nas bo zopet zalila voda. Država žal ni poskrbela za nas, kot je to obljubila. Edina rešitev za nas je, da sami kupimo drug dom, vendar pa tega sama finančno ne zmoreva, saj ne moreva prodati obstoječe hiše, najina kreditna sposobnost pa je žal omejena, tudi zaradi tega, ker smo tako številčna družina, kar nama zmanjšuje kreditno sposobnost. Za nov dom bova vzela največ kredita, kar lahko, hkrati sva tudi v celoti privarčevala vsa sredstva, ki sva jih prejela pred dvema letoma za pomoč pri popravah, okrog 50.000€ (15.309€ sva prejela od države kot solidarnostno izredno pomoč in 35.000€ sva prejela s strani donacij dobrih ljudi), vendar glede na zelo visoke cene nepremičnin na trgu, vseeno potrebujeva še dodatnih 180.000€, da bova lahko kupila primeren dom.

Država nama je poleg solidarnostne izredne pomoči do sedaj krila tudi stroške najemnine za naše začasno bivanje (v skupni višini 22.000€), vendar pa teh sredstev nisva prejela neposredno, da bi jih lahko kakorkoli privarčevala, ampak je bil znesek neposredno nakazan lastniku našega najemniškega stanovanja. Prav tako smo s strani države prejeli avans za sanacijo hiše v višini 20% stroška (10.460€), vendar smo ta sredstva deponirali na stran, saj v tem trenutku ne veva, če jih bova morala vrniti, ker hiše ne moreva sanirati. S strani države sva prejela tudi 2.260€ za oskrbo z osnovnimi življenjskimi potrebščinami, ki sva jih v teh dveh letih po poplavah v ta namen tudi porabila. Za 6-člansko družino ta znesek pomeni 31€ na družinskega člana na mesec v obdobju dveh let.

Državna tehnična pisarna za odpravo posledic poplav in plazov (DTP) je na podlagi ogledov naše hiše podala mnenje, da bi bil predviden ukrep za nas rekonstrukcija hiše, ki bi bila smiselna zgolj v primeru, da se izkaže, da je objekt varen v podobnih situacijah. Če varnost ni zagotovljena, bi bila potrebna nadomestna gradnja. Vendar pa naše hiše ni možno sanirati na način, da bi bila varna pred poplavami. Sanacija nam ne bo prinesla 100% varnosti pred poplavami. Četudi bi se naredilo odvodnjavanje od hiše v bližnje vodotoke, bi bilo to neučinkovito in stroškovno nesmiselno, ker so bližnji vodotoki na isti nadmorski višini, kot je sama hiša. Zaradi visoke podtalnice ni možno hidroizolirati oboda hiše in sanirati kleti. Varnosti pred poplavami s sanacijo torej ni možno doseči. Samo območje, na katerem se nahaja hiša, pa tudi ni varno pred poplavami. Od leta 1991 nas je reka Dreta že večkrat poplavila, kar vpliva na vlažnost temeljev in vlago v hiši. Poplavna sanacija območja poteka zelo počasi, zadaj naše hiše je Menina planina, ki je polna vode in velike količine vode pridejo iz hribovja. Tu so še neurejeni bližnji potoki, ki so na isti nadmorski višini kot naša hiša. Zato nikakor ne sprejemava stališča države, da naša hiša ni visoko poplavno ogrožena. Torej sanacija in povrnitev naše poplavljene hiše v stanje pred poplavami za našo družino ni ustrezna rešitev. V to, da bo območje nekoč (kdaj?) poplavno varno, enostavno ne verjameva, niti nismo bili podrobneje seznanjeni s predvidenimi ukrepi.

Zaradi vsega tega je rešitev za našo družino samo ena in edina - preselitev na nepoplavno območje, daleč od vode in daleč od groze vseh, ki smo bili večkrat poplavljeni. K pomoči pri organizaciji naše zbiralne akcije je pristopil glasbenik in humanitarec Gregor Bezenšek ml., sredstva za nas pa se zbirajo pri Karitasu Celje.

Podatki za nakazilo donacije za naš nov dom:

TRR Karitasa Celje SI56 0400 1004 6530 307 z obveznim pripisom sklica: SI00 29224-23 in namena »Pomoč družini Irmančnik«

Škofjska Karitas Celje, Muzejski trg 8, Celje, 3000 Celje, davčna št. 19605781

Vabljeni, da preberete in prisluhnete naši zgodbi tudi na tej povezavi ter nama pristopite na pomoč z donacijo.


Najlepše se vam iz SRCA zahvaljujeva,

Iztok Irmančnik in Anja Majcen




Oglejte si tudi