Kruh je eno izmed osnovnih živil po vsem svetu že stoletja. Kako tudi ne – okusen, priročen in nasiten je lahko odlična spremljava obroka, velikokrat pa prevzame celo glavno vlogo. Kljub svoji izjemni priljubljenosti, pa velikokrat konča na spisku nezdravih živil, predvsem v povezavi z višanjem telesne teže.

Ali je temu res tako? Vse je odvisno od tega, kakšne kruh izberemo….

Poznamo namreč lepo število različnih vrst kruha, ki se med seboj ne razlikujejo zgolj po sestavinah, temveč tudi po načinu priprave, kar oboje vpliva na to, kakšen vpliv ima kruh na naše zdravje. Prav tako ni zanemarljivo koliko in v kombinaciji s čim ga jemo.

 Kako torej jesti kruh, da bo del uravnoteženega jedilnika?

1. Začnimo pri osnovah; beli ali polnozrnati kruh?

Beli kruh je narejen iz predelane moke, ki so jo zmleli tako, da so iz zrna odstranili otrobe in kalčke, tako da je ostal le njen škrobnati del. Zaradi tega je tak kruh lahek in puhast, ima pa tudi veliko manj vlaknin ter vitaminov in mineralov.

Pogosto uživanje belega kruha lahko vodi do povečanja telesne teže in povečano tveganje za nastanek diabetesa tipa 2 in bolezni srca, saj ima visok glikemični indeks.

Polnozrnata moka je zmleta iz celega zrna in zato vsebuje tudi več vlaknin ter mineralov, kot sta na primer železo in cink. Kruh iz polnozrnate moke ima tudi nižji glikemični indeks.

Kruh iz polnozrnate moke se tako na prvi pogled zdi boljša izbira, vendar pa lahko tudi ta vsebuje številne aditive in dodan sladkor prav tako pa je težje prebavljiv kot bel kruh. Slednji je tako lahko boljša izbira za tiste, ki imajo težave s prebavo in jim je bila prepisana dieta z nizko vsebnostjo vlaknin.

2. Način priprave: S kvasom ali drožmi?

Kruh z drožmi je tudi po zaslugi pandemije in svetovnemu pomanjkanju kvasa v zadnjih letih pridobil na priljubljenosti. Včasih so kruh pripravljali izključno na ta način, iznajdba pekovskega kvasa pa je močno pospešila in pocenila postopek priprave, zato je danes večina kruhov, ki jih lahko kupimo v trgovini pripravljena s kvasom.

Vendar pa tak kruh vsebuje več antinutrientov, to je snovi, ki zavirajo absorpcijo določenih mineralov, kot so železo, cink, magnezij in kalcij. Več antinutrientov vsebuje kruh iz polnozrnate moke, ki ima sicer druge koristi za zdravje.

Postopek počasne fermentacije, ki poteka pri pripravi kruha z drožmi močno zmanjša vsebnost fitinske kisline, ki je glavni antinutrient, ki ga najdemo v žitih.

Poleg tega je tako pripravljen kruh tudi mnogo lažje prebavljiv. Sedaj že obstajajo številne pekarne, ki se specializirajo za peko kruha z drožmi, tako da lahko v njem uživate tudi, če sami nimate časa za pripravo.

3. Navaden ali brez glutena?

V zadnjih letih je gluten postal eden izmed glavnih krivcev za slabo počutje in prebavne težave in številni se ga na široko izogibajo. Čeprav ga nekateri ne morejo prenašati in jim povzroča težave, pa večina gluten lahko prebavi brez težav.

Na tržišču sicer obstaja kar nekaj kruhov, pripravljenih iz mok brez glutena, ki pa vsebujejo številne aditive, ki poskrbijo, da je tudi tak kruh puhast in elastičen kot navaden.

V kolikor vam torej gluten ne povzroča težav, lahko brez skrbi uživate navaden kruh.

Koliko in kako ga jemo, je pomembno …

Tudi najbolj zdrav kruh z drožmi iz polnozrnatih žit ni zdrav, če z njim pretiravamo. Dovolj je uživanje kruha enkrat na dan. Da bi zmanjšali njegov vpliv na povišanje našega krvnega sladkorja, ga je priporočljivo uživati skupaj z zelenjavo ali stročnicami in zdravimi maščobami. Na tak ančin bomo v telo vnesli tudi druge hranilne snovi, ki jih potrebuje.

V zadnjih letih izjemno priljubljen toast z avokadom, tako ni le modna muha, temveč v resnici zdrava izbira za zajtrk.