Mesec februar je zaznamovan s slovenskim kulturnim praznikom, ki smo ga letos praznovali na soboto. Po večletni tradiciji se odpravimo Žepovci na prvo naslednjo nedeljo na zimski pohod iz Žapuž na Sinji vrh in nazaj. Tokrat je bil to naslednji dan, ki se je začel z dežjem. A vztrajni pohodniki smo počakali, da so padavine ponehale in se odpravili izpred Doma krajanov. Steza je vodila mimo kapelice na Zelenem školu in preko vrha Gore na Sinji vrh.

Po 'zavzetju' vrha in obveznem fotografiranju smo se podali v Vidmarjevo domačijo, kjer so nas že pričakali z dobrodošlico.

Pred kosilom smo opravili še nedeljsko krščansko dolžnost in sicer mašo, ki jo je vodil šturski župnik Zoran Zornik. Pohoda se je udeležilo precej otrok, ki so sodelovali tudi pri bogoslužju. V svetem letu 2025 smo se tudi mi počutili, kot romarji upanja na nadmorski višini okrog 1000 m, ko smo premišljevali besede iz pridige.

Sledilo je kosilo iz dobre domače kuhinje in zaslužen počitek ter žigosanje izkaznic. Pred povratkom smo se še enkrat skupaj postavili pod velik napis SINJI VRH za sliko ter se spustili v dolino. Na poti smo bili presenečeni nad zaplato snega, ki je še ostala sredi rjavega pobočja - vsaj nekaj, kar je bilo zimskega.

Ob povratku smo bili deležni v Žapužah še krofov za zaključek. Zahvalili smo se Milanu, ki je največ pripomogel k izvedbi pohoda, ter se odpravili domov po dežju, ki je pravkar začel in spomnil na društvo DEŠK, ki organizira pohod.   

Aleš Brecelj