V nedeljo, 5. januarja 2014, na predvečer 68-letnice mučeniške smrti Filipa Terčelja, je v domači cerkvi zanj daroval spominsko mašo šturski duhovni pomočnik Ivan Albreht in v svojem nagovoru poudaril, da lahko »v luči prebranega evangeljskega odlomka o Besedi, ki se je učlovečila, prepoznamo, da je bil tudi Filip Terčelj človek lepe govorjene in zapisane slovenske besede. Ta ni bila le leporečje, ampak je v težkih časih vse zapisano uresničeval za ceno ogromnih žrtev; za svoj ideal je nazadnje dal lastno življenje. Za današnji čas pravimo, da je v krizi, pa vendar se današnja kriza kljub vsemu ne more primerjati s preteklim stoletjem, kjer je prav tako obstajalo veliko tehtnih razlogov za pesimizem. In vendar je v takih težkih razmerah Terčelj delal in molil za spremembe v družbi, kar se človeško gledano ni izplačalo, in vendar je iz daljše perspektive še danes živo in rodovitno. Sadovi njegovega dela segajo vse v današnji čas in se še posebej zrcalijo v vernih družinah. Terčelj poudarja delo, poštenje, vernost in narodno zavednost kot naše skupne dolžnosti. Svoje delovanje je utemeljeval v ukoreninjenosti v Bogu in občestvenosti, predvsem v družini kot odločilni posredovalki vrednot in vere /…/ Domača družina je prvi človekov korak k občestvenosti, bratstvu, solidarnosti in vzajemni pomoči, kar je Terčelj z lastnim zgledom dokazal tudi tako, da je osebno pomagal svojim idejnim nasprotnikom. Tudi mi ohranjamo človeško dostojanstvo prav s tem, da se oklepamo Boga in v skupnosti pomagamo drug drugemu /…/«

V soboto, 18. januarja 2014, pa je vicepostulator postopka za beatifikacijo Filipa Terčelja Bogdan Vidmar z domačini v Davči ob 68-letnici mučeniške smrti Terčelja in Franca Krašne pripravil prvo zimsko peš romanje do njunega groba. Začeli smo s sveto mašo za oba duhovnika, ki jo je ob somaševanju 11 duhovnikov daroval koprski upokojeni škof msgr. Metod Pirih, glasbeno pa so nas nagovorile bogate Terčeljeve bogoslužne pesmi združenih pevskih zborov iz Davče in okolice pod vodstvom Eve Lahajnar, na orglah pa jih je spremljal prof. Tone Potočnik. Škof Metod je med mašnim nagovorom poudaril pomen Terčelja za naš čas ter nas spodbudil k delu in molitvi za spravo med nami in za Terčeljevo beatifikacijo. Po maši smo na grobu obeh duhovnikov molili za spravo, da bi zmogli z vsemi sodelovati in oblikovati bratsko skupnost. Kljub deževnemu vremenu in premočenim stezam se je na romarsko pot podalo okoli trideset pohodnikov. Krožna pot jih je vodila od cerkve do Štulčeve grape, kjer sta bila duhovnika umorjena in zagrebljena, nato pa po njuni zadnji poti kot pri križevem potu nazaj k cerkvi. Gostoljubni domačini so povabili prisotne goste tudi v Etnografski muzej Davča, kjer so jim predstavili pridelovanje in uporabo lanu, romarjem pa so predvajali tudi nov film o pridelavi lanu v domači koprodukciji.

Na svečnico, 2. februarja, se spominjamo še Terčeljevega rojstnega dne, 22. 3. 2014 pa v Terčeljevem domačem kraju pripravljamo zgodovinski simpozij, kjer bodo  predstavljeni: Terčeljev rodovnik (Tino Mamič), razlogi za beatifikacijo (dr. Primož Krečič), pričevanja o Filipu Terčelju iz Davče in Sorice (mag. Bogdan Vidmar) , Terčeljeva in Krašneva prizadevanja za ljudi podgorskih vasi (Marija Gaser) ter Terčeljevo ljubljansko obdobje (dr. France Dolinar), predstavljeni bodo pa tudi podatki o Terčelju iz vatikanskih arhivov (mag. Renato Podbersič). 

Nadja Pregeljc