Ta dan so v Davči, v Štulčevi grapi, blagoslovili spominsko obeležje na kraju, kjer so domačini našli njune posmrtne ostanke. Doslej je tam stal velik lesen križ, odslej pa je na pobudo in s prispevki sorodnikov postavljen bel kamniti križ, obdan s črnima ploščama, s podatki obeh duhovnikov. Zvečer smo v Šturjah darovali spominsko sv. mašo, ki jo je vodil rojak Niko Štrancar iz Žapuž. V svojem nagovoru se je spominjal pripovedi svojega očeta o Filipu Terčelju. Terčeljeve pesmi je prepeval domači župnijski zbor pod vodstvom Marinke Šuštar.

Obletnico smo najslovesneje obeležili v Železnikih, v soboto, 9. januarja, ko  je nadškof Stanislav Zore v zboru še devetih somaševalcev opozoril na dediščino obeh mučencev in v pridigi spodbudil: »Ne pristajajmo na laž in spregovorimo resnico vedno; tudi ko nas to stane. Skozi vse padce in slabosti moramo ohranjati zavest o Božjem otroštvu, zato smo prijatelji resnice, ki nas bo osvobodila.« Bogoslužje so spremljali številni verniki in predstavniki družbenega in političnega življenja. Mogočen poklon Terčeljevim pesmim sta pripravila Mešani pevski zbor Anton Foerster iz Ljubljane, pod vodstvom Damijane Božič Močnik, in organist, domačin Tomaž Močnik.

Čeprav je Terčelj svojo kalvarijo dočakal v Davči, je svoj križev pot prehodil na Primorskem v času najhujšega fašističnega raznarodovanja. Upravičeno ga lahko uvrščamo med »graditelje slovenskega doma«. Zapustil nam je številna besedila pesmi, povest Vozniki, kratke pripovedi o tedanjem življenju, vzgojne članke in navodila za organizacijo društvenih aktivnosti …, ki si zaslužijo našo pozornost tudi danes. V Našem čolniču iz 1927 beremo: »Družino je treba doživeti, potem jo je lahko doumeti brez učenih razprav in bujnih opisov. /…/ Uspehi in prevare, slovesi in vrnitve, rojstva in smrti…  ̶   vse mu govori o tem, kar je prišlo bodisi po njegovi volji ali pa čisto drugače, kot je sanjal in upal sam.«

V Lavričevi knjižnici je na voljo zbornik z naslovom V zvestobi narodu in veri, ki je decembra lani pri Teološki fakulteti izšel kot znanstvena knjižica št. 43 in je posvečen sodobnikoma Lambertu Ehrlichu in Filipu Terčelju.

Nadja Ušaj Pregeljc