Izkopavanja na Križajevem dvorišču so potekala pod strokovnim vodstvom arheologa Luke Rozmana: »Odkrili smo ostanke rimskodobnih objektov, ki se navezujejo na arhitekturo pod Prešernovo ulico, kar pomeni, da gre tudi tukaj za večji objekt (najmanj 36 m). Potekal je vzolž rimske ceste in se je najverjetneje raztezal vse do obzidja,« pravi Rozman. Ostanki temeljev in zidov na Križajevem dvorišču so relativno dobro ohranjeni, zanimivost na tem območju pa je večje število ognjišč, ki kaže na drugačen značaj tega objekta. »Če predpostavljamo, da je centralni objekt na Lavričevem trgu služil vojaškem poveljništvu, ja imel objekt na Križajevem dvorišču bolj bivalni značaj,« dodaja Rozman.

Med najdbami je največ gradbenega materiala, strešnikov (tegul), kot posebnost pa veljajo votlaki (tubuli), ki so jih uporabljali za stensko ogrevanje prostorov. Ohranil se je tudi del stenskega ometa bledo rumenkaste barve. Med drobnim gradivom je več odlomkov keramičnih (fino posodje, namizna keramika, transportno posodje – amfore) in steklenih posod (steklenic, vrčev, balzamarijev ...), ki kažejo na živahno trgovino tudi z oddaljenimi kraji kot so severna Afrika in egejski prostor. Poleg večjega števila bronastih novcev med pomembnejše sodijo deli vojaške noše (fibule za zapenjenje vojaškega plašča, pasno okovje ...).

»Časovno lahko te objekte umestimo v 3. in 4. stoletje, imamo pa tudi nekaj indicev, ki kažejo na uporabo tega prostora že v prvem in drugem stoletju,« še meni Luka Rozman.

Najdbe bodo po raziskavah predali Goriškemu muzeju, ki bo poskrbel, da bodo zanimive najdbe na ogled tudi širši javnosti.

Foto: arhiv Avgusta d.o.o.