Dijaki smo se v spremstvu profesorja zgodovine Jerneja Vidmarja in rektorja Slavka Rebca najprej podali v Bologno, kjer smo preživeli prva dva dni ekskurzije. Ogledali smo si muzejsko zbirko iz prve svetovne vojne, ki jo hrani Bolonjski muzej, ter prisluhnili predavanju o pomenu mesta v vojni, ki je kot zaledje nudilo prostor za vojaške stratege in bilo pomembna prometna pot za prevoz blaga na fronto. Druga pomembna točka, ki smo jo obiskali, je pokopališče La Certosa, kjer stoji kostnica padlih italijanskih vojakov. Deloma smo čas izkoristili tudi za turistični ogled mesta.

Drugi del ekskurzije je potekal v Sloveniji, kamor so se z nami pripeljali italijanski dijaki. Najprej smo obiskali Kobariški muzej, kjer smo si ogledali razstavo o prvi svetovni vojni, natančneje o soški fronti. Vodič je bolj kot sam potek vojne predstavil prikrit oziroma manj poznan del zgodbe – trpljenje  vojakov na fronti ter njihov odnos do vojne. Še isti dan smo bili v trdnjavi Kluže priča humoristični igri, ki predstavlja življenje v vojaškem poveljstvu.

Drugi dan slovenskega dela ekskurzije smo obiskali glavno romarsko središče koprske škofije, Sveto Goro. Nanjo smo se povzpeli po manj običaji poti, in sicer skozi kaverne, izkopane v času vojne. Podoživeli smo občutja vojakov, ki so se skrivali in domovali v teh vlažnih in utesnjenih prostorih. V nadaljevanju dne smo se ustavili še na avstrijskem pokopališču v Solkanu, v italijanski kostnici na Oslavju ter pod solkanskim mostom, ki je bil pomembna železniška povezava za prevoz vsega potrebnega na fronto.

Ekskurzija ni bila le zgodovinski »izlet« v tujino in po slovenskih krajih, temveč tudi spoznavanje svoje in tuje zgodovine na nekoliko drugačen način – s širšim pogledom. Italijani in Slovenci so bili namreč v prvi svetovni vojni na nasprotnih straneh in vsak po svoje razumemo posamezne vojne dogodke. Obema stranema pa je skupna želja po ohranjanju miru in naj se velika vojna nikdar več ne ponovi. Poleg zgodovine pa smo skozi druženje z italijanskimi vrstniki nekoliko spoznali njihovo kulturo in način življenja, saj smo bivali pri družinah. Vsekakor zanimiva in nepozabna izkušnja.          

Aleks Birsa Jogan