Uvod je predstavljala že slovesnost v kleti Vrtovčeve rojstne hiše, na njegov rojstni dan, 28. januarja. Mistični čar starinskega velbanega hrama je nadgradila slavnostna govornica, profesorica z Biotehniške fakultete, dr. Zora Korošec Koruza in zbrane navdušila s prepletom citatov iz Vrtovčevih del, še danes uporabnih in aktualnih, ter hvalnico osebnostnih lastnosti velikemu učenjaku svojega časa. Ne samo enciklopedično znanje, ki mu ga je omogočalo znanje jezikov, Koroščeva občuduje tudi njegov sočen slovenski jezik, predvsem pa srčno domoljubnost, da je svoje bogato znanje delil med ljudske množice z iskreno željo po napredku, boljšem življenju in blaginji. Saj je bilo v nemščini tudi že tedaj veliko strokovne literature, tudi iz vinogradništva in vinarstva, toda Vrtovec je pisal v slovenščini: »Začutil je svoje poslanstvo in se odločil pisati. Pisati in govoriti ljudem o tem, kako je njihovo življenje lahko boljše, če bodo znali bolje delati, ne samo če bodo bolj srčno molili … Vrtovca so ljudje poslušali, ravnali so se po njegovih naukih, ker je povedal lepo, po njihovo, razumljivo, ker je povedal z ljubeznijo.«

Slavnostna govornica se bo z Vrtovčevim jezikom letos spoznala še tesneje, saj bo pomagala pri prepisu znamenite Vinoreje v sodobni jezik. Takšno nalogo si je zadalo namreč društvo, ki nosi njegovo ime – knjiga naj bi izšla do tradicionalnega Vrtovčevega pohoda jeseni.

Pestro dogajanje v hramu v Jakulinih je spremljala plejada vinskih strokovnjakov, sedanja in prejšnja vipavska vinska kraljica (Karmen Cizara in Katja Blagonja) ter aktualna slovenska vinska kraljica Špela Štokelj. Zapel je šembijski zbor, ki tudi nosi Vrtovčevo ime, v pritličju hiše pa je bila na ogled razstava Vrtovčevih del, ki jih je posodila družina Staneta Bačarja. Prav Bačar je namreč pred leti ponovno 'odkril' Vrtovca, po mnenju prof. Korošec Koruze pa je treba Vrtovca in njegove nauke predstaviti tudi v Ljubljani, Mariboru, na Dunaju in »…najti nove duhovne, nove oznanjevalce njegove besede in duha.«

Rudi Lovec