7. marca zgodaj zjutraj smo krenili. Dva avtobusa, v pričakovanju praznovanja in novih doživetij.

Že pred poldnevom smo prispeli do slapov Krke, se v sončnem vremenu sprehodili po lesenih potkah, občudovali lepoto narave in mogočne slapove. Po ogledu smo si privoščili pravi piknik v naravi. Ob zvokih harmonike smo nazdravili in se okrepčali. Nato pa naprej do Vodic. V hotelu so nas pričakali s pijačo dobrodošlice, namestitev. Za oddih ni bilo časa, “brajde fešta” se je že odvijala. Treba je na vajo za drugi dan. Dan smo zaključili z večerjo in plesom.

8.marec, sobota: “Gremo v bazen ali na izlet”? Seveda na izlet! Pot nas je vodila v zaledje Šibenika proti Drnišu. Redko posejane vasice, ki jih praktično več ni, le od bomb razrušene hiše so nema priča vojnih grozot izpred dveh desetletji. Ustavili smo pri obeležju bitke Paka, kjer je ostal tank v opomnik na ta čas.

Krenili smo naprej proti vasici Otavice, kjer na hribčku stoji mavzolej družinske grobnice hrvaškega kiparja Ivana Meštrovića. Kosilo smo imeli na turistični destinaciji, kjer je dišalo po lokalnih dobrotah izpod peke. Seveda tudi brbončice morajo priti na svoj račun.

Pred večerjo še praznični skupinski ples s pesmijo ”Gremo v brajde” za ogrevanje. Potem pa v večerne toalete! Čakale so okrogle mize, do tal pogrnjene s prti in slavnostno večerjo.

Vsaka ženska je od organizatorja izleta prejela vrtnico. Nazdravili smo 8. marcu, dnevu žena, zaplesali in potem je prišel on: Vlado Kalember, pevec naše mladosti. Zapel je s svojim značilnim raskavim glasom, presenetil s svojim mladostnim videzom, šarmom, sproščenostjo ….

Pozabili smo na leta … bolečine v kolenih … kolkih … hrbtu … Večer se je prevesel čez polnoč, mi pa smo “žurali” kot v mladih letih. Jutri bomo vzeli eno tableto proti bolečinam več … in odnesli domov lepe spomine.

Naj jih bo še mnogo!

Rožica Kovač, DU Ajdovščina