Vipavska dolina je bila že od nekdaj privlačna za poselitev. Posebno je bilo pomembno obilje vodnih virov, med katerimi je s svojo vodno silo izstopal Hubelj. Ob njem so drdrali mlini, žage in stope, že v 16. stoletju so v fužinah talili rudo. Toda gradnja velike in sodobne predilnice je usodno zaznamovala Ajdovščino in njeno okolico. Ne le, da je urbanistično spremenila podobo kraja, Ajdovščina se je tudi prvič srečala z masovno proizvodnjo in pravili mednarodnega kapitala. Vplivala je na demografski razvoj kraja, ki se je hitro razvil v središče Vipavske doline. Tekstilna tovarna, ki velja za prvi večji industrijski obrat na slovenskih tleh sploh, je prinašala v naše kraje tehnološke dosežke svojega časa, tudi revolucionarne, in s tem tkala tehnično znanje in industrijsko tradicijo, še danes prisotno in pomembno pri nastanku novotehnoloških podjetji v občini. Uspešna zgodba predilnice je privabila še druga močna imena takratnega gospodarskega življenja Trsta in tudi širše, tako da so ob Hublju že v 19. stoletju zrasli sodoben valjčni mlin, papirnica, pivovarna, tovarna testenin, elektrarna ….

Ne gre spregledati socialnega vidika tekstilne tovarne, saj je potrebovala delovno silo, ki jo je črpala iz okoliškega kmečkega življa. Med zaposlenimi je bil velik del žensk (in tudi otrok).

Zgodba z deagrarizacijo se je ponovila pred pol stoletja, čeprav so poslopja tekstilne tovarne po drugi svetovni vojni delno prešla v last obrata za predelovanje sadja, iz katerega je izšel današnji Fructal, ko je tekstilna tovarna Ajdovščina vsrkala žensko delovno silo iz širšega prostora. Število zaposlenih se je bližalo številki tisoč.

Za današnji čas je ta številka nepojmljiva in tudi neponovljiva. Žal se tudi Tekstina ni mogla izogniti krizi, ki je skoraj povsem uničila tekstilno branžo, je pa preživela in ponovno reže kruh vedno več občankam in občanom. »Še posebej pa se vodstvu zahvaljujem, da se je težkim časom navkljub zavedalo odgovornosti do ohranjanja imenitne tehniške dediščine tovarne in obnovila enega od stolpov, ki s svojo značilno zvončasto obliko predstavlja dominanto južne vedute mesta,« je ob izročitvi priznanja direktorju Simeonu Špruku dejal župan Beočanin.