Četrtek ob 8. uri za starim mlinom z burjo, oblačno in rosenje. Kam? Četrtkovi pohodniki so imeli  veliko predlogov, končna odločitev pa Sveti Nikolaj, ali po domače Sveti  Miklav. Menda  tam ne piha, in res ni, le tu in tam  rahla sapica. Zapeljali smo se do Gradiške Ture, si ogledali informativno tablo ter zakorakali na rahlo se vzpenjajočo gozdno stezo. Steza  je bila po nočnem dežju nekoliko blatna, burja pa je ostala doma. Ob poti so table, ki označujejo številna plezališča. Tabla na začetku poti nam je povedala, da je do cerkve 40 minut. Čeprav se nam ni mudilo, smo do cerkve sv. Nikolaja hodili le pet minut več. Ko smo prišli do cerkve, se je zjasnilo, zato smo uživali v lepih razgledih na Vipavsko dolino in v daljavi na bele furlanske Dolomite.  Podružnična cerkev svetega Nikolaja se nahaja v bližini Gradiške Ture, pod Nanosom.  Postavljena naj bi bila že v srednjem veku. Po drugi svetovni vojni je bila v razvalinah, nato pa obnovljena leta 1993.

Kljub kratki poti se je prileglo nekaj dobrot iz nahrbtnika in tudi skupinska fotografija s pohoda ne sme manjkati. Od cerkve smo se na izhodišče vrnili po levem širokem kolovozu. 220-ti pohod smo končali na kavici in kot se za ta čas spodobi, tudi s pustnimi  krofi. V dveh urah smo prehodili pet kilometrov – morda malo, a dovolj za dušo in srce.

ms, Društvo upokojencev Ajdovščina