Derbi so nekoliko boljše odprli domači, imeli tudi lepo priložnost, vendar so se Ajdovci kaj kmalu znebili začetne negotovosti in z veliko tekanja povsem omrtvičili ribiče. Še več, domači vratar je imel kar precej opravka pri strelih Boruta Smajle in Denisa Berginca, vendar se je polčas končal brez zadetkov. Škou je tudi v drugi polčas vstopil odločno in vse bolj prevzemal pobudo, kar se je obrestovalo z zadetkom Berginca. Nekaj časa je bilo pestro tudi na tribunah, kjer se je kar pošteno iskrilo, vendar je gol Kadrije dal vedeti, da Izolani ne morejo več računati na kaj več kot poraz. Toda v tem primeru je postalo pomembno, kako visok bo ta poraz (na drugi strani zmaga). Ajdovci so namreč ob vodstvu že točkovno ujeli Izolane, prehiteli pa bi jih, če bi zabili še dva gola. 

Ko je v 77. minuti za sinove burje zadel še Simčič, je ostalo še dovolj časa tudi za četrti gol, vendar so se domači proti koncu le sestavili in v izdihljajih tekme zadeli celo vratnico. Tako je Izola za las ohranila prvo mesto na lestvici in bo kot prva tudi vstopila v spomladanski del, ki se bo zares začel šele z nastopom koledarske pomladi.

Toda Ajdovci trdijo, da so jesenki prvaki oni in ne Izola. Sklicujejo se namreč na pravilnik tekmovanja, ki v primeru enakega števila točk odloča o naslovu (končnega) prvaka medsebojno srečanje in ne razlika v golih. Po tej analogiji so jesenski prvaki res Ajdovci. Toda jesenski prvak ni uradna titula in je prej kot ne novinarski umotvor oziroma danes prestižen naziv.

»Ste kot jesenki prvaki zadovoljni?« pobaram predsednika kluba Marka Nagodeta: »Seveda smo, kako ne bi bili. Tudi nismo nič žalostni, ker smo 'samo' drugi na lestvici. Kdo si je pred začetkom tekmovanja mislil, da lahko krojimo vrh lestvice. So pa zato naši mladi igralci dokazali, da se z resnim in odgovornim pristopom daleč pride. Zavzeto vadijo pod vodstvom mladega trenerja Jana Vidica, ki si je s svojim strokovnim delom že zgradil trenersko avtoriteto. Menim, da je to prava pot, da gradimo na mladih igralcih, za razliko od nekaterih tretjeligaških klubov, kjer igra sloni na sicer znanih vendar že odsluženih nogometnih imenih. Zato mislim, da imamo možnost zmagati tudi na koncu. Težko sicer sodim, kako se bo razpletel prestopni rok, vendar ne pričakujem večjih prestopov pri konkurentih, saj klubi komaj napraskamo dovolj denarja za pokritje tekmovalnih stroškov, kaj šele za kakšne nakupe igralcev. Mi si bomo prizadevali vrniti v klub še kakšnega 'našega' igralca.«

Čeprav je zimski premor dolg skoraj štiri mesece, pa bo Škou zavihal rokave že sredi januarja – za 24. januarja je namreč že dogovorjena prijateljska tekma z ljubljansko Olimpijo na stadionu v Ajdovščini.

Martin Pevec, foto Primož Brecelj