Vsi, ki smo po takšnem ali drugačnem ključu 'padli' v oblikovanje ali spremljanje razvoja ženskega nogometa Vipavske doline, smo lahko spremljali izjemen razvoj deklet U17. Če je jesenski del zanje dobesedno pomenil nabiranje izkušenj, tako v fizičnem kot psihičnem smislu, saj porazi za ekipo nikoli niso spodbudni, pa smo že v spomladanskem delu lahko uživali v lepih, tudi zmagovitih predstavah mladih nogometašic.Gotovo je bil eden lepših dogodkov zadnja tekma sezone na ajdovskem mestnem stadionu, kjer so dekleta pred lepo napolnjeno tribuno zvestih in naključnih gledalcev visoko premagala nasprotnice.Toliko veselja in pristnega užitka v nogometni igri že dolgo nismo videli.

Letos gre zgodba naprej. Mladinke jo nadaljujejo uspešno, saj so začetek jesenskega dela že kronale s prvo, visoko zmago, napadalka Zala Kuštrin, ena najboljših strelk lanske sezone, pa je že zaigrala v dresu slovenske reprezentance U 17. Ko smo razmišljali, ali gremo v prvo slovensko ligo tudi s starejšimi, so bila mnenja zelo deljena. Vsi poznamo moški nogomet, spremljamo ligo prvakov, takšna in drugačna prvenstva. Ženski nogomet je, nasprotno, večini velika neznanka. Zato se marsikdo sprašuje, zakaj gredo dekleta kar v prvo ligo. Odgovor je enostaven: ker drugih lig za igranje nogometa za ženske v Sloveniji ni. Gotovo bi tudi ajdovske nogometašice raje nabirale izkušnje najprej v regijski ligi, nato v tretji, če bi šlo po sreči v drugi … To je pač realnost športa, ki je svoje ligaško tekmovanje v Sloveniji začel šele v sezoni 92/93, slovenska ženska reprezentanca pa je skupaj zaigrala šele leto pozneje. Pred osamosvojitvijo je Slovenijo zastopal zgolj en ženski klub.

Od tu naprej sta za ajdovske nogometašice odprti samo dve poti: upati si ali ne. Znotraj tega 'upati si' pa je vključeno vse: boriti se z reprezentantkami, ki trenirajo že od mladih nog, pripeljati sezono finančno skozi in še mnogo drugega. Tu pač ne gre za predrznost, naivnost ali celo neumnost, ampak za pripravljanje terena: če hočemo, da bo drugo leto kar 7 mladink, ki letos igrajo v ekipi U 17, še lahko igralo v NŠA, potem jim morajo pot odpreti starejše. Drugače nismo pri razvoju mladink naredili nič. Res je, lahko bi to naredili drugo leto, a potem bi orali ledino šele takrat. In smo spet na začetku. Prepričana sem, da je šla skozi enako ali podobno zgodbo večina ženskih ekip v Sloveniji, tudi Pomurke, ki so se letos uvrstile v Ligo prvakinj. A o tem velikem uspehu se ne govori v presežnikih, kot se govori o Mariboru – kar je glede na obstoječe stanje v slovenskem medijskem prostoru in glede na prej omenjeni, 100-letni razkorak z začetkom razvoja moškega nogometa na Slovenskem popolnoma razumljivo.

Naj zveni še tako obrabljeno, prepričana sem, da bodo dala naša dekleta vse od sebe. In da bo z vsako tekmo lažje in bolje. V dvajsetih letih poučevanja sem se marsičesa naučila, tudi tega, da še kako veljajo svetopisemske besede: »Očetje, ne grenite svojih otrok, da ne zapadejo v malodušje.« Zato dekleta namesto opazk ob porazih raje pospremimo s kakšno spodbudno besedo. Prav verjetno je, da se bodo o teh dekletih nekoč pogovarjali z enakim spoštovanjem, kot se mi danes o začetnikih posameznih športnih panog v naši dolini.

Vsi pa se zavedamo, da je za uspešno nadaljevanje ajdovskega ženskega nogometa potrebno začeti delati z mlajšimi. Zato Nogometna šola Ajdovščina vabi v svoje vrste tudi deklice, od 7 do 13 leta, da se  pridružijo treningom te lepe ekipne igre. Prvo, spoznavno in tudi že vadbeno srečanje bo v petek, 12. septembra ob 15.30 na travnatem igrišču v Lokavcu. Lepo vabljena!

Bojana P. Kompara