Za tiste, ki prvega članka o Agroobnovi niste prebrali, naj na hitro osvetlim ozadje. Tedaj mladi fantje, doma iz različnih koncev Slovenije, so po Vipavski dolini, Brdih in Krasu opravljali zemeljska dela in marsikdo si je tu med trtami ustvaril družino. Niso se ustrašili nobene strmine, kaj šele burje, s stroji, ki so že zdavnaj zgodovina, so marsikatero zemljišče spremenili v rodoviten prostor, morda komu zgolj za užitek, drugim za preživetje.
Seveda nas je vedno manj tistih, ki smo pred 30 - 40 leti rogovilili po Vipavskih gričih, zato pa se tisti radi srečamo. Načrtovano je bilo, da se letos dobimo na Vipavskem, toda nekdanji vodja delavnice za vzdrževanje Lado Klemenčič je praznoval 90. letnico, zato smo se zbrali v Ljubljani.
Kakih 20 nas je prišlo, pri 64 letih sem bil tretji najmlajši. Sodelavka iz administracije me je s 76 leti 'poslala po cigarete', njo 81 – letni sodelavec, še dva sta imela po 85 let, toda slavljenec Lado sploh ni bil najstarejši ta večer. Prišel je namreč še Franc Juha, šofer direktorja Čuka, ki sploh ne kaže svojih 92 let.
Kakorkoli, preživeli smo zelo prijeten večer, ki ga je s svojimi domislicami popestril večni šaljivec Jože Skubic.
Emil Fras




