V prostorih Ljudske univerze Ajdovščina, v Večgeneracijskem centru Goriške (VGC) 'Svetla stran življenja', je bilo spet živahno. V prijetnem prostoru zbiranja, druženja in aktivnosti različnih generacij so se sredi decembra tokrat zbrale deklice, žene in babice, ki kvačkajo z mentorico Bernardo Bolko. Obiskale so jih udeleženke študijskega krožka 'Od nitke do čipke', ki klekljajo pod vodstvom Saše Raspet. Ob ogledu izdelkov so izmenjale izkušnje z ročnimi deli, spletale nova poznanstva ter se zabavale.

Ena od udeleženk nam je zaupala: "Za klekljanje sem se odločila pred tremi leti, ko sem prvič obiskala Festival idrijske čipke v Idriji. Že takoj naslednji dan po festivalu sem začela z iskanjem tečajev klekljanja na Goriškem ter Vipavskem. Najbolj me je navdušil tečaj na Ljudski univerzi v Ajdovščini. Čeprav je nekoliko oddaljen od mojega domačega kraja, vztrajam, ker je mentorica Saša najboljša učiteljica, punce super družba, pa tudi klekljanje me po napornem delu sprošča."

Druga pa je razmišljala o čipki na svoj način: "Čipka. Naravna psihologija, super terapija, nitkovna poezija. Je prijazna harmonija, je živa pomlad čipkastih spiralnih vzorcev ljubezni, je simfonični orkester in so planetarne poti pomladnega veselja. Čipka. Ja, vse to je zame čipka – prava nebeška lepota. Zabavno mi je prepletanje, obenem pa mi je v veselje razgibavanje prstov. Taka je ta čipka. Vije ceste, raste v drevo, žari tja onstran neba – zame najbolj takrat, ko gre za bolj majhne vzorce, še posebej te, ki so za v ušesa, za okrog zapestja, nato všitki, novoletni okraski ipd. Ja, to je v sijajnem bistvu to, kar si sploh želim pri klekljanju delati, ustvarjati. Takrat je lahko to zame v vsej svoji polnosti in v vsej svoji presežnosti dojeti čipko."

Vabljeni, da se nam pridružite.
Helena Furlan