Naše potovanje se je sicer začelo z zapletom, ko je bil zaradi snežne nevihte odpovedan naš let iz Münchna globlje v Nemčijo. Tako se je potovanje podaljšalo za kar okroglih deset ur, kar pa ni vplivalo na našo dobro voljo. Skozi teden smo spoznavali in raziskovali tematiko invalidnih ljudi, s poudarkom na času nacizma v Nemčiji, ki smo jo lahko v izvorni državi kar najbolje spoznali ob  živih in resničnih primerih. Poleg ogledov delovnega tabora nemške tajne policije, štaba policije v Münstru in zasliševalne celice ter uprave gestapa za to območje je bil, sploh za nas, še posebej zanimiv obisk gospe, katere zgodba je bila nadvse fascinantna. V svoji čustveni izpovedi in opisu življenja nam je prikazala svoje iskanje lastne identitete in korenin, ki jo je pripeljalo prav k nam v Slovenijo, kjer je ugotovila, da je bila ob rojstvu ugrabljena in posvojena v Nemčiji v poskusu stvaritve arijske rase.

Poleg projektnih dejavnosti pa je velik del vsake izmenjave tudi spoznavanje tuje kulture, ljudi, hrane in nam nepoznanega načina življenja. Vse dijake naše šole je navdušila velikost mest. Presenetili sta nas tudi urejenost in lepota pokrajine, pa čeprav nam vreme ni prizaneslo z nizkimi temperaturami. Večina izmed nas se je v spremstvu nemških dijakov podalo tudi na izlet čez mejo na bližnjo Nizozemsko. Kljub polnemu in zanimivemu programu smo imeli veliko prostega časa, ki smo ga v lastni režiji z nemškimi dijaki skušali čim bolj izkoristiti in tako užiti čim več ponujenega: od prostranih ravnin, velikih mest, nakupovalnih središč, velikega živalskega vrta do živahnih večerov in noči v mestu.

Po tem bogatem tednu v Nemčiji  smo se na koncu vsi utrujeni, a s polno dragocenih izkušenj in vtisov, radi vrnili v domačo Vipavo.

Jurij Grohar