Naše delo se je med tednom vrtelo okrog raziskovanja diskriminacije med 2. svetovno vojno in diskriminacije danes, spoznavanja nemškega uporniškega gibanja Bela vrtnica (po njunih dveh članih je poimenovana šola) ter seveda okoli trenutno aktualnega problema beguncev in migrantov. Čeprav je tema 2. svetovne vojne nam precej oddaljena in je za večino nas le stvar preteklosti, smo se ob poslušanju zgodb in samostojnem delu precej bolj približali občutkom ljudi v tem času ter podrobneje spoznali, kaj je pomenilo, če si bil takrat član uporniškega gibanja. Naše ugotovitve smo prenesli tudi na današnji čas, ko zaradi vojne na Bližnjem vzhodu veliko ljudi beži oz. išče boljše življenjske razmere v Evropi. Mislim, da so nas vse pretresle zgodbe štirih dijakov, ki so zbežali iz Gambije, Kameruna in Sirije.

Po napornem tednu smo imeli zase še dva dneva, ki sta bila namenjena obisku mesta Ulm in bavarske prestolnice München. Tam je lahko vsak našel nekaj zase – od ogledovanja različnih znamenitosti, do pohajkovanja po že božično okrašenih ulicah in trgovinah.

Poleg vsega novega, kar smo se naučili, smo ta teden dijaki tudi pridno vadili našo nemščino in presenečeni ugotovili, da že znamo sami naročiti kakav v kavarni in kupiti pražene mandlje na ulici. Še prekmalu je bil čas za odhod in tako smo se 15. 11. poslovili od naših nemških vrstnikov ter se odpeljali proti Sloveniji. Za nas je bila to nepozabna izkušnja in zagotovo nam bo ostalo veliko lepih spominov, hkrati pa se že veselimo povratnega obiska nemških dijakov v marcu naslednjega leta.     

Mirjam Smrdelj