Letos sva dobravske devetošolce na Danskem spremljali učiteljica angleščine Katja Bone in knjižničarka Irma Krečič Slejko. Za vsakega učitelja, ki se kot spremljevalec prvič odpravi na Dansko, je bivanje v Andersenovi deželi posebno doživetje. Irma Krečič Slejko je svoje vtise strnila takole:

»Letošnja izkušnja biti spremljevalka naših devetošolcev na Danskem je bila strokovno in osebno zelo bogata. Osemdnevno bivanje na Danskem, kjer smo bili nastanjeni pri družinah, delali v njihovi šoli in okolici, se družili z danskimi družinami in strokovnimi delavci šole, je bilo pestro pridobivanje različnih znanj.

Prvi izziv je bila aktivna uporaba angleščine, ki se je za tiste, ki nismo anglisti, po osmih dneh precej izboljšala. Spoznavanje danskega načina življenja, dela v šoli, utripa njihovega vsakdana, življenjske filozofije, odnosa do narave, oblačenja, hrane … je gotovo neprecenljiva izkušnja za vsakega učitelja. Naporno in vsekakor odgovorno delo (bivati na severu Evrope z enaindvajsetimi štirinajstletniki) se je prepletalo s pridobivanjem mnogih novih spoznanj, s katerimi lahko vidimo lastno šolsko prakso tudi z drugačne perspektive.

 Kaj mi je najbolj ostalo v spominu iz šolskega življenja danske šole? Odnosi med učenci in učitelji so sproščeni in zaupni. Učenci vstopajo v zbornico in druge šolske prostore prosto, kar ni niti najmanj nespoštljivo. Sami skrbijo za čisto šolo. Starši čistijo šolske prostore. Malico nosijo od doma. Jedo veliko zelenjave (korenčke, liste solate …). Zjutraj se vsi skupaj zberejo (učenci in učitelji) za jutranjo pesem, pozdrav. Ko nekdo govori, ga vsi mirno poslušajo. Manj je hrupa. Vse poteka umirjeno. Zelo veliko so v naravi. Tudi šola je v bližini gozda. Novo priključeni vrtec je sploh zgodba zase. Dejstvo, da malčki spijo zunaj v nekakšnih lesenih odprtih hiškah, nam pove, da živijo več zunaj kot znotraj zidov. Urniki so bolj fleksibilni (predvsem v nižjih razredih). Učenci si sami izbirajo dejavnosti. Ko določeno opravijo, jo na seznamu označijo, kajti narediti morajo vsi vse. Izberejo si le sebi primeren čas za izvajanje. Otrok iz drugega razreda gre na igrišče in teče tri kroge, nato pa skače s kolebnico. Med tem časom nekdo drug bere knjigo v bralnem kotičku, tretji riše, skupinica se igra … Seveda je to le del pouka, kajti v urniku so tudi obvezni predmeti, ki se izvajajo istočasno za vse učence. Posebno je strokovno ukvarjanje s težavami pri branju v 1. razredu (Reading recovery), ki je 100 % učinkovito. V šolo se precej učencev vozi s kolesom. Veliko bivajo v naravi, kurijo ogenj, se učijo pripravljati preproste jedi in jih tudi zaužiti.

Spoznali smo precej drugačen način izobraževanja, kot je naš. Mnogo je dobrih metod in pristopov. Predvsem je čutiti načelo, da je pomembno izražanje posameznika, sprejemanje drugega, stik z naravo in prvobitnim, učenje za znanje, še bolj pa učenje za življenje.

Vedeti moramo, da je to po naših standardih privatna šola (Friskole) in si zato lahko privošči malo drugačen način delovanja. Močna vključenost staršev, ki so šoli podpora, daje učencem občutek varnosti in sproščenosti.

Predstavila sem samo nekaj vtisov iz življenja naše gostujoče šole. Tudi oni se spopadajo z vzgojnimi in učnimi težavami. Njihovi otroci so enaki kot naši otroci z vsemi dobrimi in težkimi platmi vzgoje in izobraževanja. Vendar je njihov pristop drugačen od našega, kar ima gotovo korenine že v njihovi filozofiji, zgodovini, socialni in politični ureditvi ter splošni klimi Danske.

Ko smo jim konec marca vrnili gostiteljstvo in sem v svojem domu gostila danskega učitelja ter učiteljico, sem opazila, kako so tudi oni očarani nad marsičem, kar opazijo pri nas in česar pri njih ni.

Primerjave težko zdržijo, ker so razlike, pa naj bodo pozitivne ali negativne, pogojene z mnogimi razvojnimi komponentami naroda in države. Vem, da se pri nas trudimo za dobro šolo, da imamo čudovite otroke, ker drugačnih sploh ni, da imamo najlepšo naravo in deželo na svetu … pa vendar se lahko še marsičesa naučimo od drugih. Seveda pa tudi oni od nas. In zato so take izmenjave odlična izkušnja ne samo za učence in starše, ampak tudi za strokovne delavce, ker tako lahko svoje delo oplemenitimo.«

Obisk z Danske

Potem so sledili dooolgi štirje meseci … Učenci v izmenjavi so ohranjali stike preko socialnih omrežij in odštevali dneve do obiska Dancev. In končno smo jih dočakali. Pri nas so preživeli prvi teden aprila. Starši in družine slovenskih učencev-gostiteljev so se izkazali z gostoljubnostjo in veliko pripravljenostjo za sodelovanje. Poskrbeli so za prevoze, popoldanske dejavnosti in druženje, sobotni družinski izlet, raznoliko in izvrstno prehrano …. Hvala vsem! Na šoli pa smo danskim gostom pripravili lep sprejem. Nato so likovno ustvarjali, plesali, igrali športne igre, spoznali osnove čebelarstva, se pomerili v orientaciji in ARG ter se naučili tudi nekaj slovenščine. Naslednje jutro smo se po sprehodu po rimski Ajdovščini povzpeli na Izvir Hublja, od tam pa na kraški rob Škola. Seveda se je izlet nadaljeval v sladolednem vrtu. 

Osnovna šola Dobravlje skrbno neguje vezi s krajevnimi skupnostmi, kjer se nahajajo naše podružnične šole. Tako vsako leto danski gostje preživijo dan dejavnosti v eni od naših vasi. Letos smo se povezali s krajevno skupnostjo v Skriljah, z dvorcem Favetti in kamnoseškim društvom Most. Nastal je raznolik program, ki je vključeval peko kruha in pripravo štrukljev, kamnoseško delavnico in skriljske igre.  

Dekleti iz ekipe šolskega radia, Veroniko in Tino, je zanimalo, kako se naša šola razlikuje od danske, zato sta intervjuvali dve danski dekleti.

V kabinetu slovenščine. Veronika, Tina, Asta, Josephine ter učiteljica Ksenija. Še zadnji napotki in pogovor se začne. V angleščini seveda. Malo je težko, a se znajdemo. Veliko bolj bi nam tekel jezik v maternem jeziku. A kaj, saj prav zato pa so izmenjave.

S katerim letom pričnete šolanje?

»V šolo gremo s šestim letom.«

Kdaj začnete pouk in kdaj zaključite?

»Pouk ponavadi začnemo ob 8.00, ob torkih pa ob 10.00. Končamo ga okrog dveh popoldan. Vsaka šolska ura traja 45 minut kot pri vas v Sloveniji.«

Kakšno je povprečno število učencev v razredu?
»V razredu je od 15 do 20 učencev. «

Ali imate v šoli malico?
»V šoli nimamo malice, ampak jo prinesemo s seboj in jo pojemo kar na hodniku. Nimamo jedilnice, kaj šele kuhinje, da bi nam kuharice kaj pripravile.«

Ali med šolskim letom hodite tudi na izlete?

»Na izlet gremo v Nemčijo, in sicer v Berlin. Navadno gremo tudi v šolo v naravi.«
Imate še kakšno drugo izmenjavo, razen z našo šolo?
»Najprej smo imeli izmenjavo tudi z nemško šolo, sedaj pa samo z OŠ Dobravlje.«

Kdaj začnete poletne počitnice?
»Začnejo se 25. junija, končajo pa v prvem tednu avgusta.«

Koliko časa trajajo zimske počitnice?
»Za zimske počitnice imamo dva tedna oddiha.«

Kakšna se vam zdi naša šola v primerjavi z vašo?
»Zdi se nam kot šola iz filmov. Telovadnica je ogromna in šola tudi. Zelo nam je všeč tudi njena okolica.«

Kaj pa vam na naši šoli ni všeč?
»To, da je veliko stopnic.«

Koliko učencev je na vaši šoli?
»Okrog 175.«

Koliko jezikov se učite v šoli?

»Učimo se tri jezike. Danščino in dva tuja jezika: nemščino in angleščino.«

Se vam zdi slovenski jezik težak? Bi se ga radi naučili?
»Slovenščina je zelo zanimiv jezik. Radi bi se ga naučili, ampak misliva, da je zelo težak.«

Kako zaključite osnovnošolsko šolanje? Imate ples, valeto?
»Ne, nimamo plesa. Zaključek šole pa je kljub temu zelo zanimiv, saj v njem sodelujejo tudi osmi razredi.«

Vam je všeč tukajšnje vreme?

»Zelo nam je všeč, saj je zelo toplo.«

Kakšni se vam zdijo naši učenci?

»Prijazni, upava, da bomo z njimi ostali prijatelji.«

Kako ste preživeli teden tukaj, pri nas?

»Čas je zelo hitro tekel. Bilo je zabavno in lepo. Upamo, da se še kdaj vrnemo v Slovenijo.«

Kakšna je vajina prva misel ob besedi Slovenija?
»Najprej se nama utrne beseda razgled.«

Katja Bone