Na razpis se je letos prijavilo 8 občin, izmed katerih so naziv Mladim prijazna občina prejele občine Gornja Radgona, Škofja Loka in  Zagorje ob Savi.  V Sloveniji je zdaj skupno 24 mladim prijaznih občin.

Dogodek z naslovom 'Mladim prijazne občine včeraj, danes in jutri' je bil usmerjen tako v dosedanje delo občin kot v njihove bodoče aktivnosti na področju mladine. Predstavljeni so bili namreč izsledki analize Lokalnih mladinskih politik po občinah. Analiza, ki bo zaključena do konca letošnjega leta, je zajela tista področja, ki poglavitno vplivajo na življenje in razvoj mladih v lokalni skupnosti: načrtno urejanje področja mladine, participacija mladih, mladinsko organiziranje, zaposlovanje mladih, izobraževanje, stanovanjska politika in informiranje mladih.

»Analiza, ki je zajela skupno 120 slovenskih občin, med drugim opozarja na položaj mladih, ki se v Sloveniji še ni stabiliziral,« je povedala Rozana Mužica, vodja programa Mladim prijazna občina. »Medtem ko se število mladih v Sloveniji vsaj od leta 2012 manjša, se je število brezposelnih mladih vse do leta 2014 večalo. V letu 2015 sicer beležimo upad stopnje registrirane brezposelnosti mladih, vendar je v primerjavi z ostalimi starostnimi skupinami še vedno zelo visoka oz. celo najvišja. Mladi torej ostajajo ena najbolj ranljivih skupin na trgu dela.«
Podatki so tudi pokazali, da se lokalne skupnosti, ki so mladim najbližje, področju mladine strateško še (pre)malo posvečajo. Redke so namreč občine s sprejeto strategijo za mlade. Načrtno urejanje področja mladine pa je eden temeljnih pogojev za vzpostavitev takega okolja, ki odgovarja na družbene izzive časa ter na potrebe mladih v posamezni lokalni skupnosti.

Dogodek so zaznamovale tudi predstavitve treh dobrih praks: dve s področja urejanja bivanjskih razmer mladih in ena s področja izobraževanja mladih. Predstavili so jih dr. Uroš Grilc z Urada za mladino Mestne občine Ljubljana (javni razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj za mlade), Denis Lihič iz Mladinskega centra Trbovlje in koordinator projekta Gremo mi na svoje (projekt prenove dotrajanih stanovanj z namenom ugodnejšega oddajanja v najem mladim) ter Patricija Kastelic – Volf iz Šolskega centra Sežana (projekt Učno podjetje).

Takih primerov dobre prakse reševanja težav mladih je v Sloveniji nedvomno še več. To dokazuje tudi 24 občin, ki je vse od leta 2012 do danes prejelo certifikat Mladim prijazna občina.

Certifikat je prvo tovrstno certificiranje v Evropi, ki predstavlja priznanje tistim lokalnim skupnostim, ki uspešno izvajajo ukrepe z identificiranih prednostnih področij lokalnih mladinskih politik. Predstavlja pa tudi usmeritev, kako se na lokalni ravni spopadati s težavami, s katerimi se srečujejo mladi v posameznih občinah ter seveda spodbudo občinam za uspešno delo na tem področju.

Inštitut za mladinsko politiko