V torek, 4. 2. 2025, malo pred kulturnim dnevom, smo na šoli gostili vsestransko umetnico Sašo Pavček. Najprej se je srečala z vsemi učenci od 6. do 9. razreda, zatem pa še z učenci od 1. do 5 razreda.

Po pozdravu ravnateljice in uvodu knjižničarke so se z recitacijo njene pesmi  Moj svet predstavile še učenke višjih razredov.

Ko je Saša Pavček prevzela mikrofon, nas je očarala s svojo besedo, igro, mimiko, predvsem pa s sporočili, ki so veli iz pripovedovanja. Njeno literarno in gledališko delo je služilo kot iztočnica za pogovor z učenci, ki so ji z zanimanjem postavljali vprašanja.

Od otroštva začarana z Zvezdico zaspanko do prejema največjih nagrad s področja kulture in umetnosti (nagrada Prešernovega sklada, Borštnikov prstan, Župančičevo nagrada itd.) je Saša Pavček prežeta z umetniško držo, ki mehča srca ljudi s svojim delom. Kot Zvezdica zaspanka, ki je Ceferinu omehčala srce, poskuša ljudem pomagati, da začutijo svoj utrip srca.

V knjigi Živi ogenj gledališča je zapisala naslednje: »Če ne bomo znali obuditi srčnosti, človeštvu tudi največja znanstvena odkritja in napredki visoke tehnologije ne bodo v pomoč.«

S knjigami za najmlajše Rumi in kapitan, Zakaj je polje jezero? In Miška ima rožnata očala je z dramsko interpretacijo očarala učence s podružničnih šol. To srečanje smo zaključili z besedami iz slikanice Rumi in kapitan:

Na tej obli vsi smo nit,

ptica, človek, maček, kit,

ljubezen nas v eno spleta

za mir in blagor našega planeta!

Učencem matične šole pa je predstavila pesmi o ljubezni iz pesniške zbirke Obleci me v poljub, ki jim je dodala še osebne najstniške in ljubezenske izkušnje. V vlogi oštirja Alena nam je odigrala odlomek iz dramske igre Al' en al' dva, med katerim smo se izjemno zabavali. V trenutku se je iz tenkočutne ženske umetnice spremenila v možatega primorskega oštirja. 

Citat iz knjige Saše Pavček Živi ogenj gledališča: »Gledališče je zame sveti prostor, vsaka predstava pa svojevrsten obred.« Zato je vredno vabiti umetnike med otroke in mladostnike, da jim podajo upanje za  sveto, lepo in dobro.

Irma Krečič Slejko, foto Peter Valič