Ob fotografijah in besedi škljoc najprej pomislimo na  Romana Žonto – začetnika zgodbe o fotografski skupini pri Društvu upokojencev Ajdovščina. Bil je neutruden fotograf, ki je posnel številne dogodke našega društva. V sproščenem pogovoru  z njim sem izvedela veliko zanimivega, predvsem pa začutila razmišljujočega človeka, ki je živel polno in se veselil vsakega dne, razgovora in  vsake lepe fotografije. V zadnjem času mu zdravje ni dopuščalo, da bi posnel nove motive, zato pa je obujal spomine ob bogati zbirki slikovnega in video gradiva. Pogovarjala sva se v njegovem delovnem kabinetu. Že zjutraj je bil ob računalniku,  v katerem je imel mnoge posnetke, vse skrbno urejene po mapah.

V kabinetu je imel vso potrebno strojno opremo: tri računalnike z dostopom do interneta, video-predvajalnike, videokamere in več fotoaparatov. Povedal je, da si je opremo sam kupoval, sledil novostim, nekaj jo je tudi že podaril.

Že od mladosti je želel fotografirati, v zadnjih dvajsetih letih pa se je najprej posvetil videu. Rojstvo vnuka ga je spodbudilo, da je posnel te srečne dni, nato pa  je slikovno dokumentiral vse vnukove rojstne dneve, prvi šolski dan in odraščanje.  Tako je z leti nastajala bogata zbirka videokaset, kasneje tudi ploščkov. Z velikim veseljem, predvsem pa kot izziv je  video izseke  sam montiral, jim dodajal glasbo, naslovnice in napise.  To so tudi danes gledljivi in kvalitetni zapisi.

Roman je ob ustvarjanju filmčkov kmalu ugotovil, da brez fotografij ne gre  – menil je, da statičen posnetek umiri video, ustavi pogled in misli ter tako pusti gledalcu v spominu trajnejši vtis. Zato sta ga ne številnih poteh in dogodkih spremljala videokamera in fotoaparat, sam pa je bil sposoben večopravilnosti in skrbel, da je vse pravilno delovalo. Snemanje je teklo, pri fotografiranju pa je potrebna velika pozornost,  dogodki so neponovljivi in pravi trenutek za 'škljoc'  je zlata vreden, je povedal Roman.

Kmalu po rojstvu vnuka je postal Roman aktiven v DU Ajdovščina. Na to sodelovanje je imel lepe spomine, razumel se je z vsemi, velikokrat kaj predlagal in se vedno tudi prilagajal. Posnel je vse pomembne dogodke in prireditve, nastope društva  – to je delal z veseljem in je bil vedno pripravljen sodelovati. Snemal je tudi za Društvo invalidov, Društvo podeželskih žena, posebno ljubi so mu bili posnetki z Gore. Kot krona vsega ustvarjanja je s člani  fotografske skupine DU Ajdovščina pripravil strokovno podkovan video o Ajdovščini.  Vse gradivo in čas, ki ga je ustvarjanje zahtevalo,  je brezplačno darilo društvu in občini in zelo primerno za promocijo našega lepega kraja.

13 ustvarjalnih let je podaril skupini ljubiteljskih fotografov, potrpežljivo učil novince, obenem pa črpal nova znanja, ki so bila dana na tej poti. Skupina je pisala uspešno zgodbo z mnogimi razstavami prelepih fotografij in druženj, polnih lepih trenutkov.

Ti nepozabni trenutki, ki so dragoceni, bodo za vedno ostali z nami, tvojimi fotografi, spremljal nas boš na vseh poteh, ki smo jih skupaj prehodili in jih še bomo s teboj v naših srcih.

Alenka in Nevenka v imenu DU Ajdovščina in Primorskih škljocarjev