Idrija
Logatec
Vipava
Ljubljana
Željni novih izkušenj pa smo dijakinje in dijaki ŠGV: Neža, Lara, Martina, Martin, Darja, Andraž, Črt, Zala in Neža zgrabili to priložnost, saj smo se zavedali njene enkratnosti. Na začetku smo pričakovali … v bistvu smo se brez posebnih pričakovanj lepega jesenskega popoldneva odpeljali v Opatijo, kjer je potekal prvi del izmenjave.
Letošnja tema projekta, ki poteka v okviru fundacije Aces, je bila različnost, naša izmenjava pa je potekala pod geslom True colors – we are all wonderfull people. To smo občutili že, ko smo spoznali naše hrvaške gostitelje. Energični, gostoljubni, vedno nasmejani in sproščeni sosedje so poskrbeli za odlično vzdušje, zanimiva doživetja in izkušnje. Ker pa mora biti ob vsej zabavi tudi nekaj programa, je za ta del poskrbela hrvaška mentorica, prava maskota našega projekta, profesorica Mira Verunica. Raziskovali smo Opatijo, brali 'človeške knjige', po Reki delili brezplačne objeme, naše druženje pa se je nadaljevalo še pozno v noč. Po napornem in nepozabnem tednu smo se z novimi in zabavnimi spomini poslovili od hrvaških prijateljev. Slovo nikakor ni bilo težko, saj smo vedeli, da se čez dva meseca znovo srečamo v Vipavi. In smo se ...Seveda smo tudi mi prišli na vrsto, da od 20. do 23. januarja zanje pripravimo prav tako nepozaben teden. Navdušeni smo se udeleževali sestankov in naši mentorici Martino Podbersič Smrdel in Ksenjo Šarb Lebič dnevno 'zasuvali' z idejami in predlogi ... ali pač ne, ampak menimo, da smo svojo nalogo odlično opravili.
Tokrat smo škofijci prevzeli vlogo gostiteljev. Naši hrvaški prijatelji so bili navdušenii nad urejenostjo in opremljenostjo naše šole, zanimiva pa so jim bila tudi pravila dijaškega doma. Navsezadnje pa je tema projekta različnost. Skupaj smo obiskali zavoda Pristan in CIRIUS, kjer škofijci opravljamo prostovoljsko delo, spoznali začetke prostovoljstva, obiskali smo vojašnico v Vipavi, jamo Vilenico, eno popoldne pa smo preživeli v Ljubljani. 'V njihovo čast' je odbor za plese organiziral šolski ples, ki je s hrvaške strani prejel tudi nemalo navdušenih komentarjev. Projekt smo ob pomoči mentoric zelo uspešno izpeljali. Verjamemo, da so se naši gostje pri nas imeli prav tako nepozabno kot mi pri njih. Okrepili smo prijateljstva, skupaj naredili nekaj novih spominov, nehote pa smo jih naučili tudi nekaj slovenskih besednih zvez (»Ma dej!«, »Ne vem!« …). Slovo seveda ni bilo lahko, so se pa že oblikovale ideje o vnovičnih srečanjih. Skupaj smo dokazali, da vezi prijateljstva in sodelovanja sežejo tudi čez meje držav, jezikov in različnosti.
Neža Medvešček
