Med različnimi organizatorji počitniškega varstva otrok v Ajdovščini je bil tudi Rdeči križ. Dva tedna v juliju so na Rdečem križu skrbeli, da je bilo nekaterim otrokom lepo, predvsem pa, da so bili brez skrbi njihovi starši. Število otrok, ki se je udeleževalo počitniškega varstva, je bilo različno, to je od dne do dne.

Program varstva je bil zelo bogat. Otrokom je ponujal vse, mislim, da več skoraj ne more biti. Pestrost in raznolikost, počitniško sproščenost in korist. Otroci so se kopali v bazenu, so plezali na Turi v Vipavi, so jahali na Brjah, obiskali so živalski vrt na Vrhniki in še in še. O dolgem času res ne bi mogli govoriti. Še več, otroci so zvedeli marsikaj o zdravi prehrani in pijači, ker so jih obiskale zaposlene iz Centra za krepitev zdravja.

Lepo je bilo, ko so si otroci zavezali predpasnike in se preizkusili s pomočjo prostovoljk v kuhanju in peki. Z Erazmom, kuharjem, so palačinke kar letele v zrak, tako je bila malica, ker je bila lastno delo, še okusnejša.

Varstvo otrok na Rdečem križu je bilo tudi socialno obarvano, kar je dajalo pozitivno noto poletnim dogodkom.

Z njimi sem obiskala VDC v Ajdovščini. Že pred odhodom smo se pripravili. S pomočjo prostovoljk so otroci spekli piškote in izdelali dva likovna izdelka za spomin na srečanje. Pripravili smo krajši kulturni program, otroci so recitirali krajše, vedre recitacije in zapeli nekaj pesmic. Srečanje je bilo veselo, prisrčno za oboje. Udeleženci v VDC-ju so preživeli drugačno dopoldne, otrok so se razveselili, kar so tudi pokazali. Za otroke je bilo srečanje veselo, vendar tudi zelo vzgojno in poučno. Na svetu smo različni ljudje in moramo sodelovati in si pomagati; sprejemati drug drugega; drugačnost, bolezen in invalidnost.

Še več.

V četrtek, 24. julija, smo obiskali Dom starejših občanov Pristan v Vipavi. Tudi za ta obisk so se otroci pripravili in stanovalce razveselili z likovnim delom, pesmimi in recitacijami. Srečanje je bilo veselo, aplavzi in marsikatera solza so povedali vse. Otroci so bili nagrajeni z lučkami, ki so bile slajše kot v slaščičarni.

V petek, 25. julija, smo se odpeljali na Kras. Otroci so pobožali konje v Lipici. Čudili so se lepotcem, opazovali so delo v hlevu in obiskali muzej. Vse jim je bilo novo in zanimivo, pika na i so bili poniji.

Vračali smo se skozi Tomaj. Z nekaterimi verzi o Krasu, o dečku s sončnico in tudi o lakoti za vasjo smo bili pri Srečku Kosovelu in njegovi poeziji.

Preden smo zapustili Kras, smo zajeli še trenutek življenja v Štanjelu. Posedli smo se po stopnicah, recitirali in prebrali nekatere Kosovelove verze, ki so tu, sredi kraškega kamenja, lepo zveneli.

Izteklo se je naše potepanje po Krasu in izteklo se je letošnje počitniško varstvo na Rdečem križu. V veri, da se ponovno srečamo ob letu osorej, smo s fotografijami iz Lipice zapuščali dokaj tesno stavbo Rdečega križa, ki je nekaterim otrokom dva tedna nudila prijetno zavetje. Gotovo bo ostala delček mozaika, ki sestavlja razigrano otroštvo.

Irena Šinkovec, prostovoljka

Foto Irena Žgavc