Večina je bila vesela obiska in tudi vpisa v register hramov Žapuž. Prihod je najavil Matija s harmoniko, ki jo je spremljala tudi pesem obiskovalcev. Glede na to, da so bili lani zadovoljni z druženjem sosedov na tak način, sta se devetim – že vpisanim pridružila še dva in sicer Drago in Bogomir. Ob živahnem pogovoru in pesmi se je izmenjalo mnogo dobrih misli in nasvetov kako se pripravlja razne domače dobrote za ozimnico do zdravilnih zelišč.

Pričeli smo pri zavetniku Žapuž - sv. Marinu takoj, ko se je sonce skrilo za Planino. Člane komisije je od začetka spremljala še majhna skupina domačinov in sponzorjev. Na zadnji postaji je družba štela že preko 30 veseljakov in najbolj zagreti so tudi zaplesali v največjem hramu pri Stibilovem  mlinu.

Vsak lastnik je prejel turistično vinjeto z letnico obiska, ki se je nalepila na vhodna vrata v hram. V vpisno knjigo se je zabeležil natančen čas obiska za kar je poskrbela Mirjam. Vsak udeleženec je prejel vinski kozarec z vgraviranim spominskim napisom. Pristojbina za vpis je bila kaka domača malenkost za pod zob in kozarček dobre kapljice za poplakniti grlo. Iz pokušine smo razbrali, da je bil vinski letnik 2016 zelo dober in tudi mnogo posušenih izdelkov se je dobro prileglo komisiji in pomočnikom.

Domov smo se odpravili sorazmerno zgodaj okrog 23. ure. Takrat gre moderna mladina šele od doma. Ker so današnji časi taki, da nihče nikogar ne potrebuje, ker imamo vsi dovolj vsega – predvsem materialnih dobrin, tako da ni potrebno stopiti k sosedu. Na koncu smo bili vsi enakega mnenja, da se lahko na tak način gradijo dobri odnosi med sosedi in vaščani. V ledeno mrzli noči nam je ostal topel občutek, da se nam bo v prihodnjem letu pridružil še kakšen vaščan s svojim sprejemom.
Aleš Brecelj