Osnovna šola in Krajevna skupnost Col sta 6. februarja slovenski kulturni praznik ponovno zaznamovali s predstavitvijo živahne umetniške govorice.

Praznovanje so pospremili s prireditvijo, posvečeno rojaku Marku Kobalu, opernemu pevcu in izučenemu mizarju, planincu, kolesarju in lovcu, ki je v treh desetletjih ustvaril vrsto vrhunskih opernih likov.

Večer so oblikovali učenci OŠ Col, pod vodstvom Svetlane Bušen, šolski pevski zbor ob spremljavi godalnega kvarteta Glasbene šole Vinka Vodopivca Ajdovščina,pod vodstvom Anje Jurca in Polone Praček, ter domača pevska zbora, Duri z zborovodkinjo Veroniko Škedelj ter Razpotje z zborovodkinjo Martino Peljhan, z izborom slovenskih pesmi.

Štiri mlade, iskrive voditeljice, Beti Bajc, Rebeka Koren, Stela Rušt in Hana Tratnik, so v vezni tekst nevsiljivo vkomponirale izseke iz Kobalovega življenja, in z njimi popestrile že tako razgiban program prireditve.

Uvodna govora sta pripadla ravnatelju, Jerneju Ferjančiču, in predsedniku krajevne skupnosti, Branku Tratniku.

Slavnostni govor je letos svojim rojakom naklonil prav Marko Kobal in prisotnim namenil mnogo pomenljivih besed o kulturi.

Slovesnost se je tako odvijala v duhu glasbe, pospremila pa jo je še priložnostna razstava o življenju in delu Marka Kobala, ki so jo vsak na svoj način sooblikovali Nives Žibrik, Barbara Jež, Jadranka Ivačič, Peter Vidmar in Beti Uršič ter izdaja tematskega glasila Javorov list, katerega vezivo je bilo drevo. Zanj smo na šoli zbrali lep izkupiček, namenjen šolskemu skladu.

Prireditev je krasno uspela in nam ponovno potrdila, da lahko s sodelovanjem, povezovanjem in medsebojno pomočjo resnično dosežemo vse.

Za konec še pesmica, ki smo jo spesnili cenjenemu gostu v čast.

Ko Marku Kobalu je zibelka tekla,

njegova rojenica takrat si je rekla:

»Temu fantiču pa dala bom glas,

da z njim razveselil bo mesto in vas!«

Na burji je zrasel, z naravo živi,

po hribih rad hodi, kot slavček žgoli.

Z žametnim glasom on boža ušesa,

kdor ga je slišal, ve, kaj so nebesa.

Marku je štima res vedno nesla,

pel je, da so se vsa okna tresla.

Pavarotti, Domingo, Battista Rubini,

Marko slovenski je Bastianini.

Operne vloge so se vrstile,

njegovo petje tako utrdile.

Germont, Nabucco in Rigoletto,

pozabil nikol' pa ni na mizarsko dleto.

Poklic iz srca še vedno neguje,

znamenja božja iz lesa oblikuje.

Postavil jih je na slovenskem terenu,

kjer služijo svoj'mu prav'mu namenu.

Markovo življenje je prava stvaritev,

njemu posvečamo to prireditev.

Svetlana Bušen