Med vožnjo v Idrijo nas je spremljala 'tetka Jesen' in zdelo se je, da je prav za nas ustvarila vse te prečudovite barve. Kmalu smo prispeli v zaspano in megleno Idrijo, kjer nas je v mestnem gradu že pričakovala vodička. Povedala je, da je rudnik deloval cca 500 let in bil drugi največji na svetu. Razkazala nam je razne kamenine, med drugim tudi rudo za pridobivanje živega srebra. Malokdo je vedel, da so v stari časih poimenovali živo srebro 'merkurij' po antičnem bogu Merkurju. Šele ob njenem izčrpnem pripovedovanju o delu rudarjev smo se zavedeli, kako težka in naporna je bila pot do majhne kapljice živega srebra v termometru. Ženske smo z zanimanjem in občudovanjem ogledovale postopke in končne izdelke idrijskih in drugih čipk, ki so prihajale izpod pridnih rok žena in deklet. S prodajo le teh so na svoj način pomagale težko preživetje svoje družine.

Po dobrem kosilu v hotelu Cerkno se je zrak že prijetno ogrel in odpeljali smo se na smučišče Cerkno. Na vrhu nam je zastal dih, saj so pred nami zaplesale Alpe v vsej svoji lepoti, kot da so čakale samo na nas. Triglav se je bohotil nad nizko ležečimi dolinami posejanimi z redkimi kmetijami. Res veličasten pogled, ki ni pustil nikogar ravnodušnega. Naša vodička go. Manuela Božič- Badalič nam je razložila, koliko dela je potrebnega, da iz zelenih poljan nastanejo snežne strmine, ki bodo kmalu privabljale smučarje.

Prehitro smo se morali vrniti nazaj v Cerkno, kjer so nekateri odšli na kopanje v novo prenovljen hotelski bazen s termalno vodo, drugi pa smo se napotili v Cerkljanski muzej, kjer smo izvedeli vse o cerkljanski laufariji.

Dan se je prevesil k večeru in čakala nas je pot domov. Veseli, da smo se udeležili čudovitega izleta se zahvaljujemo vsem članom, ki ste nam ga pomagali sooblikovati.  

DI