Najprej je bil vzpon na Kovk. Malo so zadihali in že so bili na vrhu, ki jim je ponudil čudovite razglede daleč naokoli in na najvišjo slovensko goro Triglav. Od tu naprej pa je sledilo dolgo a lepo pohajkovanje po vrhovih nad Vipavsko dolino. Kraguljc z novim križem, Podrta gora z zgodbo o njenem nastanku v davnini, Pravi vrh s prelepim kamnitim razpelom, Otliško okno, velika znamenitost, ki ga je nehote daleč nazaj naredil čisto pravi hudobec, Otliški in Dolski maj in že so bili pri materi Gorjanki – mogočnemu spomeniku materi in ženi z Gore. Pred vsem hudim jih je na poti varoval Kaj, mali psiček iz rodu čivave, ki je vso pot pogumno prehodil. Lepo jim je bilo. Mogoče bodo naslednje leto vse skupaj ponovili: zaradi prijetnega druženja, zaradi pohoda za nabiranje kondicije, zaradi lepot, ki jih ponuja prelepa Pot po robu.

mg