Izlet v neznano je poseben dogodek in izlet društva, ki se šteje kot zaključek planinskega leta. Samo ime pritegne, saj smo vedno radovedni, kaj se bo skrivalo in kaj si bomo zanimivega, novega in lepega ogledali.

Zbrali smo se v nedeljo, 26. novembra, na avtobusni postaji v Ajdovščini vsi radovedni in v polnem pričakovanju kaj se bo ta dan dogajalo. Nabralo se nas je precej radovednih, tako da smo skoraj zapolnili veliki avtobus. Na začetku vožnje nas je predsednik Damjan pozdravil, a še ni kaj dosti razkril, kaj bomo videli.

Le kam nas najprej peljejo kolesa avtobusa? Peljali smo se proti Razdrtemu in tam zavili proti obali, a že na odcepu Divača zapustili avtocesto. Mogoče bomo šli v Škocjanske jame, Vremščico ? Polno idej je prišlo na plano. A nič od tega. Peljemo se in zavijemo proti Rodiku. Vasica med Brkini in Krasom, znana po gostilnah in bogati kulturni in zgodovinski dediščini. Kaj si bomo tukaj ogledali?

Najprej smo se pred vaškim domom ustavili ob jutranji kavici in krofih. Pred vaškim domom so nas pričkali lokalni vodiči. Najprej smo si ogledali muzej Mitskega parka v Rodiku (Center za obiskovalce), kjer so nam predstavili veliko stvari  - od znamenitosti področja, do mitoloških zanimivosti, življenja nekoč in danes. Po ogledu muzeja je sledil še 7,5 km dolg pohod po Lintverjevem krogu pod vodstvom lokalne vodičke Judite in njene hčere.

Najprej smo si ogledali zanimivosti vasi Rodik; vaško korito, 'štirno', cerkev, rimski epigrafski napis in še druge zanimivosti. Po ogledu vasi smo se podali naprej na vrhove nad vasjo Rodik. Na poti Lintverjevega kroga so zanimive točke, ki se obogatene z zgodovino. Na vsaki točki sta nam vodički pripovedovali zanimivosti in zgodbe.

Prvi vrh, ki smo ga osvojili, je Čuka, kjer je prikazana kača na kamnu in zraven jezerce, ki po pripovedi vodičke nikoli ni brez vode, ker je povezano z območnimi izviri. Nadaljevali smo pot proti vrhu Ajdovščina. Rekli smo si, da smo se Ajdovci iz Ajdovščine odpravili na vrh Ajdovščine. Tudi ta predel ima zanimivo zgodovino, saj so na omenjenem vrhu vidni ostanki naselbine, kjer so živeli Ajdi. Vidni so tudi ostanki kovaškega nakovala. Domačini temu območju rečejo 'Jajdovšna', prebivalci pa so bili 'Jajdi'.

Pot nadaljujemo naprej proti Njivicam, kjer je v kamnu človeški odtis trupa brez glave in spodnjega dela nog. Pred spustom v vas Rodik nas čaka še pot do 'Kobilje glave', kjer je v kamnu vidna glava konja.

Od tu naprej nas čaka še spust v dolino nazaj do vaškega doma Rodika, kjer se je zaključil naš prvi del izleta v neznano. A ta del je sedaj za nas že poznan.

Usedemo se ponovno na avtobus in gremo naprej. »Kam pa sedaj?« se sprašujemo. Baje nas čakata še dve presenečenji. Kolesa avtobusa so nas pripeljala v Divačo in se usmerila proti kraju Lokev. Mogoče gremo v pršutarno, ali pa celo v Lipico. Spet smo usekali mimo. Nič od tega.

Ko smo v krožišču, kjer je bila tabla za jamo Vilenico, zavili v njeni smeri, je bila lokacija že bolj znana. Res je, sledil je ogled jame Vilenica.

Pred jamo smo naredili večji postanek z obilno planinsko malico (rezanje pršuta, kruh, sir, hren, kumarice, vino, sok in sladice). Moške in ženske roke so poskrbele, da smo si napolnili želodčke za še zadnji del izleta. Jama Vilenica je dobila ime po vilah, ki naj bi bile prisotne na tem področju, vsaj tako pravijo zgodbe iz davnih časov.

Podali smo se v jamo. Lep urejen spust po stopnicah nas je pripeljal do prve dvorane, ki se ji reče Plesna dvorana. Nadaljujemo naprej v globino skozi drevored kapnikov in rdečo dvorano, ter zaključimo v Veliki dvorani, kjer se ogled za turiste konča. Vračamo se nazaj na izhodišče po isti poti. Jama je vredna ogleda. Potrebna je predhodna najava. Z ogledom jame pod vodstvom jamarskega vodiča Jordana se je naš pohodniški del izleta v neznano zaključil.

Ajdovski planinci smo se tako iz Ajdovščine odpravili na vrh Ajdovščina in v jamo Vilenica, z vmesnimi lepimi ogledi in spoznanji, da v naši Sloveniji obstaja še veliko kotičkov, ki jih še ne poznamo.

Gorazd Lapanja, Planinsko društvo Ajdovščina