Pilonova galerija se s študijsko-dokumentarno razstavo pridružuje številnim muzejem, ki letos obeležujejo stoto obletnico začetka ene največjih morij v zgodovini človeštva. Razstava osvetljuje začetno in zelo kratko obdobje Pilonovega ustvarjanja, ki pa ni bilo nič manj kreativno kot preostali del njegovega življenja. Še več, ohranjene risbe s fronte in akvareli iz ruskega ujetništva pričajo o Pilonovi izjemni ustvarjalni moči, ki, kljub velikemu pomanjkanju in grozotam vojne, ni nikoli usahnila.

Večino razstavljenih del, med katerimi so posamezne risbe in akvareli javnosti na ogled prvič, hranijo v Pilonovi galeriji. Pilonov sin Dominique je za razstavo prispevali devet ruskih akvarelov. Ti bodo na ogled le v petek in soboto, ko se bo v Ajdovščini mudil umetnikov sin Dominique, ki bo seveda tudi prisoten ob odprtju razstave. Originale bodo kasneje nadomestili z reprodukcijami.

Prvi del razstavnega projekta, ki ga je pripravila kustosinja Nataša Kovšca, obravnava Pilonove risbe s fronte in tista likovna dela, ki jih lahko vsebinsko povežemo z začetkom prve svetovne vojne.

Risbe so nastale v specifičnih vojnih razmerah, v hudem pomanjkanju, na majhnih kosih papirja in s preprostim risalnim priborom, a prav zato se zdi, da utelešajo Pilonovo primarno življenjsko moč, hkrati pa je že moč izluščiti nekatere bistvene karakteristike Pilonovega kasnejšega ustvarjanja - ekspresivnost v izrazu, tendenco po upodabljanju človekovega notranjega izraza in mojstrstvo v prikazovanju trenutnega vzdušja.

Drugi sklop razstave, katerega avtorica je Tanja Cigoj, predstavlja Pilonovo ustvarjanje v ruskem ujetništvu v Lipecku, malem ruskem letoviškem mestu, kjer je doživel in preživel boljševiško revolucijo ter konec vojne. Rusija ga je povsem prevzela s svojimi barvitimi nasprotji, s svojo veličino narave in z neizmerno prostranostjo - nastajale so krajine in vedute mesta, ujete v raznotere barve letnih časov ali vremenskih razmer in zaznamovane z živahno paleto, idilično atmosfero in elegantno linijo.

Slikovni del razstave vsebinsko dopolnjuje korespondenca med Venom Pilonom in Stanom Kosovelom, bratom kraškega poeta Srečka, ki je v celoti objavljena v razstavnem katalogu. Borut Koloini je v spremnem besedilu zapisal, da gre za originalna pisma s fronte, ki jih hranijo v Goriškem muzeju. Pilon jih je pošiljal prijatelju Kosovelu med decembrom 1915 in avgustom 1916. Stano Kosovel je Pilonova pisma prenašal s seboj po bojiščih, po vojni pa shranil doma v Tomaju.

PR