In kaj menijo gostje večera o osrednji temi?

Dr. Igor Masten: »Pri privatizaciji gre predvsem za iskanje odgovornih lastnikov subjektov – podjetij na konkurenčnem trgu. Za uspeh tega procesa ni dovolj le zakonodaja, ampak predvsem etika in morala. Slovenske banke so zapadle pod evropsko direktivo, ki ne dovoljuje več, da bi davkoplačevalci reševali banke oz. da bi se država zadolževala za reševanje bančne luknje.«

Mag. Matej Tonin: »Pri sanaciji bančnega sistema se nakazujeta dve teoriji zarote – reševanje nasedlih tajkunov ali zaustavljanje privatizacije. Naša naloga je priti do resnice. Za medije so še posebej v kriznih časih zelo zanimiva ekstremna stališča, manjka nam normalnosti.«

Simon Škrlj: »Ljudje najraje verjamejo tistemu, ki obljublja lahke poti do uspeha ali celo, da bodo drugi opravili delo namesto nas in bo država za vse poskrbela. Globoko v zavesti Slovencev je strah pred zasebnim lastništvom in indoktrinirani predsodek, da je vsako privatništvo že nujno povezano s krivičnim  družbenim izkoriščanjem. Manjka nam zdravega zavedanja, da bi si morali tudi delavci želeti takega lastnika podjetja, ki bo skrbel za dolgoročno stabilno dobičkonostnost, od česar bodo imeli tudi oni koristi, prav tako tudi okolje in država. Privatizacija sama po sebi ne reši nobenih problemov, gre pa za velik izziv spremembe hlapčevskega razmišljanja, kot je npr. veselje ob polomljenem orodju, ker potem tega dne ni treba delati, pozablja pa se na posledice takega razmišljanja ...«

Primož Lavrenčič: »Občutek samozadostnosti zavira naš razvoj, da bi stopili na svetovno uspešnejšo pot prodaje belih vin, ki so izvrstna zaradi naravnih danosti naše doline, kar pa še ne pomeni, da tudi drugi narodi (Francozi, Italijani) nimajo vrhunskih vin, še posebej, ker tam njihova vinogradniška družinska tradicija ni bila prekinjena s 50-letnim družbenim eksperimentom. Ne gre le za pomanjkljivosti prodaje, ampak tudi samozadostno miselnost vrhunskosti, ki ne pušča prostora za nove izboljšave.«  

Za sklep še misel moderatorja večera: »Nič se ne zgodi samo po sebi. Zato moramo imeti jasna stališča in zarisano smer za naš skupni cilj, dobro počutje vseh državljanov; da bomo radi živeli v naši državi in si naši mladi ne bodo želeli od tod bežati v tujino, zato pa je treba na podlagi dejstev iz različnih perspektiv kritično spoznati resnico in na tem temelju vzpostaviti pravičnost.«

Nadja U. Pregeljc