V zlatorumenem oktobru 2020 smo se komaj začeli zbirati za starim mlinom in ubirali korake po bližnji okolici. Na prvem jesenskem pohodu smo si ogledali Cesto, Vipavski Križ in se čez Kukovže vrnili v Ajdovščino. Naslednji teden  smo se povzpeli na Obli vrh in občudovali razgled, ko so mlečnobele jutranje megle počasi razkrivale vrhove oddaljenih Karavank, Grintovca, preko Javornikov do Piranskega zaliva. Žal smo morali nato naša druženja prekiniti; ja, sezona bi bila lahko res dolga in prijetna – a nam je čas mineval počasi in predvsem smo čakali, kdaj se vrnemo na pohode. Pol leta je tako minilo in konec maja smo se spet veseli zbrali. Hiteli smo nadoknaditi koronske četrtke: na petih krajših pohodih po bližnji okolici, po Nanosu, pod Golaki in na Tinjan smo sproščeno uživali v prijetnem kramljanju in se prepustili Mirkovemu in Marjaninem vodenju; saj to sploh ni vodenje v pravem pomenu – gre predvsem za to, da jima zaupamo in brezskrbno uživamo.Pa tudi nekaj kondicije smo si nabrali, saj nam je uspelo spomladi izvesti tudi dva daljša izleta. Osvojili smo 1835 metrov visoko Golico. Namenili smo se občudovati narcise, videli pa smo tudi resje, kronice, rdeče in bele telohe, podlesne vetrnice, vijolice, mačice, modre encijane, pa še več cvetlic, ki jih žal ne poznamo. Na Soriški planini smo se namenili ogledati ostanke obrambnih položajev ob rapalski meji. Med razgledovanjem po grapah, stenah in naseljih pod Črno prstjo, Koblo, tja do Porezna nam je vodič odlično predstavil prvo naselitev teh krajev, gradnjo bohinjske proge, prizadevanji Italijanov za prilastitev tega območja, trpljenje domačinov pod fašisti in grenkobo zaradi praznih vasi v sedanjem času. Naši pohodi so vedno tudi priložnost, da spoznavamo zgodovino, geografijo in botaniko krajev, ki jih obiščemo.

Tradicija četrtkovih pohodov je, da sezono zaključimo s kratkim pohodom in druženjem na pikniku v naravi. Tudi tokrat (17. junija 2021) ni bilo nič drugače. S parkirišča za gradom nas je vodnik Mirko, tako kot vse pohode doslej, peljal ob potoku Lokavšček do Čohov. Vračali smo se ob potoku Grajšček po Lokavškem polju. Po dobri uri hoje smo že bili na pikniku. V prijetni senci so nas čakale pripravljene mize in dobrote z žara, za kar so poskrbeli Damjan, Dragan, Vesna in Marjana. Da so se mize šibile od dobrot, pa gre zahvala vsem pohodnikom.

Lep sončen dan nam je pričaral prijetno druženje. V dobri družbi in veselem klepetu je čas hitro minil. Kljub vsemu smo si vzeli čas za načrtovanje nadaljnjih pohodov. Le-te bomo ponovno začeli prvi četrtek v mesecu oktobru. Vabljeni.

Do takrat pa preživite sončne, doživete in zdrave počitnice.

ANB, MS