Logo MojaObčina.si

Ajdovščina

DANES
22°C
5°C
JUTRI
22°C
4°C
Deli
6822

Odpravili smo se na zahod

Planinsko društvo Ajdovščina je organiziralo planinski pohod na Mali Karman, visok 1372 m, v zahodnem delu Julijskih Alp.

Čeprav je nekaj dni vztrajno deževalo, se je rodilo lepo jutro, ko je avtobus rezal kilometre po naši in nato po italijanski cesti mimo Vidma do Humina, kjer smo ob reki Tilment začeli svojo pot. Humin je občina in mesto z enakim imenom. Mesto leži ob vznožju našega cilja, torej Malega Karmana. Pred nami so se risali zahodni Julijci, podaljšek naših kobariških hribov. Pot je bila lepa, označena. Na njej smo srečali več pohodnikov, kot smo jih navadno videli na italijanski strani. Med njimi so bili tekači in zmajarji.

Naš cilj nam je že kmalu pokazal svoj hrbet. Spominjal nas je na Kobariški Stol, ki se je prikazoval na vzhodu, iz megle so se rodili Matajur, Kanin in Krn v ozadju, na severni strani pa Veliki Karman, za njim mogočni Dolomiti. Opazili smo zadnje vasice na naši etnični meji. Naša pot je bila na začetku še poraščena z grmičevjem, potem pa nas je vodila po travnatem terenu. Smer nam je kazala kapelica, ki stoji na vrhu Malega Karmana in so jo ljudje postavili po velikem potresu, ki je prizadel naselja v teh dolinah leta 1976.

Hoja do vrha, z majhnimi postanki, je trajala dve uri in pol, njen začetek je bil kar nizko. Pod vrhom nas je pozdravil bivak. Bolj kot notranjost nas je pritegnila njegova zunanjost zaradi skrbne obnove.

Na vrhu smo se ustavili, se odpočili in občudovali kapelico, posvečeno Odrešeniku. Kapelica je majhna, križ na njeni strehi pa meri kar 6 metrov. Čudovit razgled z vrha je poplačal trud in napor. Naše oko je videlo skoraj do sredine italijanskega škornja. Na jugu se je bleščalo morje, na vzhodu smo videli zadnje beneške vasice in samotne domačije, na severu nas je vabil Veliki Karman, za njim že zasneženi vrhovi Dolomitov, na zahodu smo opazovali reko in urejene ter obnovljene kraje ob njej.

Vračali smo se po drugi strani hriba, napravili smo krožno pot, po sedlu Predol in navzdol  po suhi strugi hudournika Bedroša ter skozi gozd. Proti zahodu se je v popoldanskem soncu bleščalo veliko vode, posamezna jezera, zato smo se odločili, da se jim približamo. Mesta ob cesti so dihala nedeljsko popoldne. Lepo urejena, z bogato lesno industrija, se niso dala motiti. Mi smo se sprehodili ob lepo urejeni poti ob jezeru in opazovali življenje v njem in ob njem.

Po čudovitem oktobrskem dnevu, preživetem v zahodnem delu Julijcev, smo se v poznih popoldanskih urah vrnili domov. Vodnika Srečko in Lado sta odlično opravila svojo nalogo.

Irena Šinkovec

Všečkaj objavo

Oceni objavo

Oglejte si tudi