Tudi tokrat, ko so izbrali Koroško, ni manjkalo uporabnih idej. Denimo turistični vagončki, ki jih je po za obiske skupin prilagojeni kmetiji blizu Slovenj Gradca vlekel kar traktor. Za krožno pot z ogledom znamenitosti Vipavskega Križa in pokušino pri okoliških vinarjih ne bi potrebovali prav velikega vložka, vprašanje je, koliko časa bi porabili za boj z občinsko in državno birokracijo.

Morda bi tudi reko Vipavo lahko izkoristili za kaj več kot (prvoaprilsko) ribičijo, denimo za kakšno čolnarjenje ob ustreznem vodostaju, zagotovo pa ne za splavarjenje, kot to počnejo na zajezeni, umirjeni in široki Dravi. Prav s 'flosom so se Križani najprej zapeljali po Dravi, člani posadke pa so se v dveh urah prelevili iz veslačev in krmarjev v godce, igralce in še natakarje povrhu.

Sicer majhno Ivarčko jezero pri Ravnah na Koroškem je urejeno v nulo, pravo nasprotje našemu Vogrščku, ki že celo večnost čaka odrešenja. Priljubljeno in dobro obiskano jezerce je primer, kako bi lahko (nekdaj že načrtovane) zadrževalnike na nekaterih pritokih Vipave izkoristili tako za (več kot nujno) namakanje in sočasno za rekreacijo oziroma turistično ponudbo.

Kaj vse se lahko naredi iz medu, pa so vipavski obiskovalci lahko spoznali pri medičarju, svečarju in lectarju Hrabroslavu Pergerju v Slovenj Gradcu – umetelna lectova srca, energijske sveče, pa vedno mehke medenjake ali bonbone brez konzervansov … Njegove izdelke kot protokolarna darila prejemajo kronane glave s celega sveta.

Vsem udeležencem izleta pa bo zagotovo ostala v spominu še vožnja z vlakcem, s katerim so se njega dni vozili na delo rudarji rudnika svinca in cinka v Mežici. V utesnjenih vagončkih v trdi temi se je zdelo, kot da vlakec drvi sto na uro, pa se je na koncu izkazalo, da zmore le borih 10 odstotkov te hitrosti. Rudnik so namreč po zaprtju priredili za turistične oglede, bodisi peš, pa tudi s kolesom ali celo rafti, saj so spodnja obzorja potopili.

Skratka, Koroška lahko ponudi obiskovalcu marsikaj (zares v skladu z njihovim sloganom 'Na Koroškem je fajn'), tudi kot izkušnjo, koristno za domačo rabo, le čez Razdrto se je treba kdaj pa kdaj zapeljati …