Pred šestimi tedni smo bili skupaj na pohodu iz Kozine v dolino Glinščica pri Trstu in si že tam obljubili, da se kmalu vidimo na novem pohodu. Ideja je prišla zelo kmalu in ker je želja članov po aktivnostih in druženju zelo velika, nas od cilja niso odvrnile niti napovedane visoke temperature. Posebne priprave na pohod niso bile potrebne. Gre za nezahtevno pot in ker imamo kondicije že kar nekaj, dobro volje pa še več, smo dodatno potrebovali samo še primerno zaščito pred soncem in pa malo več vode kot sicer, da smo lahko primerno potešili žejo. Organizator pohoda član društva gospod Jože nas je iz Šempasa proti Vogrščku, vodil po poti mimo spomenika padlemu junaku med NOB in Ovčjega placa. Ko smo malo naprej zavili v gozd, se je začel prijetnejši senčni del poti. Tik ob jezeru smo se nekaj časa zadržali in si privoščili prvi počitek. Pot nas je peljala naprej mimo vinogradov na vrh Mandrije, kjer se odpira pogled na Trstelj in Cerje. Na poti nazaj smo jezero in njegove lepe barve lahko občudovali tudi z višjih predelov pobočja. Rahel veter, ki nas je vseskozi spremljal in hladil, nam je dajal občutek, da vendarle ni tako zelo vroče, kot so kazali termometri. V Šempas smo se vrnili ne preveč utrujeni, dobro razpoloženi in željni tudi popoldanskega druženja. Za to sta poskrbela domačina Jože in Anita, ki sta za vse nas pripravila obilno in dobro kosilo. Ob hrani, pijači in prijetnem kramljanju, se nam ni mudilo nikamor. Poslovili smo se šele v poznih popoldanskih urah. Hvala Jožetu, Aniti in vsem ostalim članom za še en lep dan, ki smo ga preživeli skupaj.

Vidmar Marjan