Tudi Lokavčani so morali biti teh 20 let povezani, da so lahko leto za letom raziskovali različna področja kulture in ugotavljali, da zgodovina ni nekaj, s čimer bi barantali. Da so se začeli zavedati, da vrednost cesarskega nakita nima nobene vrednosti, če ne poznamo vrednost kruha, vina in stanovanja navadnih ljudi. Ta mali človek daje vrednost življenju.

Tako so se tudi lokavški otroci skupaj z učiteljicami, društvom DOLI in Goriškim muzejem začeli najprej spraševati 'Zakaj velja raziskati zgodovino Lokavca' in na to temo ustvarili prvo razstavo, nadaljevali so z raziskavami 'Kruh, mlini in fotografija', 'Od steze do železne ceste – furmanstvo', 'Šola in ljudje', 'Fužinarstvo, kovaštvo in kotlarstvo', 'Vez med preteklostjo in sedanjostjo', 'Okolje in mi' in še in še.

Projekt je v letih 2009/2010 prerasel šolske in društvene okvire in postal krajevni praznik, ki so ga poimenovali 'Lokavški kulturni dnevi'. Prireditve so se dogajale najprej maja ali junija, z Lokavškimi kulturnimi dnevi pa so se prenesle na oktober.

Ko smo se letos zbrali, da obeležimo ta častitljivi dogodek, so nas najprej pozdravili lokavški otroci, nadaljevala je slavnostna govornica mag. Inga Miklavčič - Brezigar, ko je pozdravila vse nastopajoče in prisotne, se spomnila pokojnega direktorja etnologa Andreja Malniča, ki je nad projektom bedel z budnim očesom zaradi strokovnosti in bil hkrati hudomušen, da je bilo delo prijetno in sproščeno, povedala je o vrednotah in pomenu ljudske kulture in zaključila z globalizacijo. Rekla je, da smo skoraj po celem svetu enako oblečeni, jemo enako hrano (coca-cola, hamburgerji, pica …), vozimo se z enakimi avtomobili, le bivališča se malo razlikujejo, kar pomeni da izgubljamo svojo kulturo, svojo identiteto. In če je že tu globalizacijska kultura, naj nas vsaj v zahodnem delu zemeljske poloble združuje kot ljudstva sveta.

Nadaljeval je ravnatelj OŠ Danila Lokarja Vladimir Bačič in povedal, da kje drugje kot v šoli je treba sejati seme ljubezni do svoje zemlje, rodnega kraja in običajev. Le tako bomo čez leta želi žito, imenovano ljubezen do svoje kulturne dediščine, tako duhovne kot materialne.

Nastala je okrogla miza, kjer so o svojih spominih govorili učiteljici gospa Mara Obed in Marta Benko ter predsednik društva DOLI Boris Blažko.

Bivša ravnateljica profesorica Ivana Slamič je to okroglo mizo vodila tako, da bi človek kar sedel in poslušal in zaključila izredno častitljivo za Lokavške ljudi in lokavško šolo: »Šolski projekti so prerasli v vaške, sodelovanje šole in vasi je odlično, vas diha kot eden. Letos Evropa podpira projekt Dnevi evropske kulturne dediščine pod geslom Dediščina v šolo – Lokavec pa je Evropo prehitel, saj Dnevi evropske kulturne dediščine v Lokavcu trajajo že dvajset let.«

Po močnem aplavzu nas je avtorica in zgodovinarka iz Goriškega muzeja Tanja Gomiršek povabila na razstavo 'Ta veseli dan', ki predstavlja ohcet v naših krajih, in na razstavo, ki so jo postavili lokavški otroci pod vodstvom učiteljic, in društvo DOLI v sodelovanju z Goriškim muzejem in krajani Lokavca. Otroci so raziskovali in predstavili ohcet skozi likovno dejavnost, šaljive poročne pesmi in zbirko otroških vozičkov. Razstavo si lahko ogledate do konca oktobra 2014.

Dvajset letno delovanje je seveda ustrezno dokumentirano tudi v slavnostni številki časopisa Lokavec in čas.

Nada Blažko, foto Miran Lokar