Logo MojaObčina.si
JUTRI
19°C
8°C
SOB.
22°C
8°C
Oceni objavo

V čredi ni poguma

Zdi se, da so močna volja, odprtost za spremembe, kreativnost in posledično uspeh, temeljne kvalitete gospodov, lahko bi rekli vitezov, okrogle mize Pogum za dejanja, ki jo je organiziral Waldorfski vrtec Zlata ptica s pomočjo Iniciative za waldorfsko šolo na Primorskem v četrtek, 6. marca, v Ajdovski Hiši mladih.

Okrog nje so se usedli: kirurg Erik Brecelj, ki je pokazal pogum s tem, ko je prvi javno spregovoril o korupciji v zdravstvu, priznan podjetnik Ivo Boscarol, ki si je drznil zaupati v svoje zaposlene, da bodo zmagali na velikem Nasinem tekmovanju letal prihodnosti (in tudi so), lastnik računalniškega podjetja Luka Manojlovič, čigar pogum je v realizaciji svojih nerealnih idej, prevajalec Jani Urbanc, za katerega je pogum delo na sebi in premagovanje strahov, in industrijski oblikovalec Blaž Habjanič, iz katerega žari ustvarjalnost in ima pogum slediti svojim željam. Na čelu mize je sedela Manca Košir, ki je dokazala, da ima pogum sedeti med samimi moškimi in v jasnih besedah spretno krmariti skozi večer.

Mladi Luka Manojlovič črpa pogum iz želje, da bi bil zgled drugim mladim. Ko najde nekaj dobrega, vztraja na poti, dokler tega ne uresniči. Zavrnitev človeka, h kateremu je prišel, da bi najel prostore za hišo poskusov v Novi Gorici in ni verjel v uspeh, ga je še bolj podžgala. Tako je sedaj ponosen na E-hišo v treh nadstropjih, postavil pa je še brezplačno brezžično omrežje po vsej Novi Gorici in pripeljal dogodke Tedx v mesto. Na vprašanje, kako ve, katera ideja je dobra, odgovarja, da je velikokrat potrditev že to, da je družba ne sprejme.

Gostje so naprej razglabljali o tem, zakaj se v Sloveniji goji čredništvo in zakaj se zabije vsako glavo, ki 'štrli' ven? Pozitivem odnos do vzgajanja poguma, drugačnosti in zaupanja vase predstavlja, po mnenju drugega predstavnika mladih, Blaža Habjaniča, waldorfska pedagogika, ki ga je vzgajala v vrtcu, osnovni šoli in gimnaziji. Sam pravi, da mu je pogum oblikovalo veliko izzivov, pred katere je bil postavljen v šoli, kot na primer jadranje s sošolcem v majhni jadrnici, peš hoja od Slavnika do Strunjana, tri dni hoje samo z nahrbtnikom po poteh soške fronte ... Je dobitnik priznanja Top ideja za najboljšo idejno rešitev na Ambientu Ljubljana, leta 2011, član ragbi ekipe, voznik lahkih letal, in še kaj. Vse to mu uspeva, ker si vedno misli, da bo zmagal.

Zmaguje tudi Ivo Boscarol, ki je od malih nog 'štrlel ven'. Začel je z značkami, fotografijo in pristal pri letalih. Pravi, da pri nas manjka tudi poguma za biti uspešen, za življenje, za dobro voljo, pogum, da pokažeš, da si dober. Njegovo dragoceno spoznanje je, da podjetje ne sme graditi na denarju, ampak povezovanju zaposlenih in zaupanju v njih. Čeprav bi, kot pravi, njegove zaposlene želela imeti priznana podjetja po svetu in bi prejemali desetkrat večje plače, ostajajo tukaj, kjer se čutijo del ekipe. Kako poredko se sliši kaj takega.

Kar malo šokanten je bil odgovor Erika Breclja, ko ga je Manca Košir povprašala o njegovem pogumu v zadnjem času. Rekel je, da opozarjanje na nepravilnosti ni pogum, to je samoumevno in normalno! Če nisi zadovoljnen z vodstvom, imaš pravico, da to poveš. Srečuje ljudi, ki pravijo, da se bojijo izraziti svoje mnenje. Pravi, da imamo privzgojen strah, čutimo se varne v zavetju drugih.

Modra in psihološka razmišljanja je v večer vnašal Jani Urbanc, ki je tehnični matematik,  eden prvih računalničarjev na Slovenskem, odličen tenisač in sedaj zelo dejaven prevajalec. Na začetku je predstavil svoj vidik Rudolfa Steinerja, začetnika waldorfske pedagogike. Poudaril je, da brez samoopazovanja, zavedanja svojih strahov in potem odstranjevanja psiholoških hib, ne pridemo do poguma. Če skočimo v vodo, da bi rešili svojega otroka, tega ne naredimo iz poguma, ampak iz strahu, da ga ne izgubimo. Kje je torej meja med strahom in pogumom? Vseskozi se je pojavljalo vprašanje, kdo je kriv, da nismo pogumni. Ali smo krivi sami, ker ne delamo na sebi in ne negujemo volje? Je kriva vzgoja? Nekateri gostje, še posebej Ivo Boscarol, so trdili, da je (bil) napačen šolski sistem. Ali je res? Vemo, kako se potlači pogum. Kako pa se pogum širi? Kot je dejala ena izmed organizatork, Darja Brecelj: »Samo pogumni širijo pogum, samo veseli širijo veselje in samo sočutni širijo zaupanje«. Mislim, da je večer več kot sto poslušalcev napolnil z željo po akciji, po pogumnih dejanjih, a prvi preizkus poguma smo bolj slabo prestali. Ko je bil čas za vprašanja, se je le nekaj rok stegnilo kvišku. Naslednjič pa bo, kajne?

Teja Kete

Oglejte si tudi