Februar je res mesec, ko vse drhti od kulturnih vibracij. Da bi zavibriral tudi sam, sem namenoma tokrat načrtoval izid romana takoj po 8. februarju, da bi zvestim bralcem ponudil nov roman, tokrat je ta že 27.

Roman Počen krog se dogaja na prelomu tisočletja v pozni jeseni leta 1999. Glavna akterja sta tipična predstavnika družbenih in družabnih vzgibov, ko je bilo še veliko tega možno in so se ideje iskrile: zdelo se je, da je nov čas prinesel nešteto možnosti, tudi če ni zmožnosti. Glavni akter vodi znano restavracijo, se pa mu življenje zapleta, sledi ločitev … Njegov prijatelj pa je drvel skozi življenje; tudi njemu se zakon razlomi in ga to še bolj naveže na zabavnjaštvo, ki ga turboletno posrka; umre. V romanu je nekaj idiličnih slik s planote; spet nekaj kapelj avtobiografskih vsebin, samo za vzorec – bolj oddaljene refleksije na neki čas, ki je sprhnel. Glavna nosilna zgodba je pravzaprav problem alkoholizma in posledično - stanja v bolnici – bogat opis bolnišnične dinamike, ki odslika dinamiko in tehnologijo zdravljenja – seveda ni navedena konkretna bolnica in ne konkretne osebe, ampak je to spet povzeto po lastnih izkušnjah in literarno predelano za potrebe zgodbovne gradnje. To je roman, ki je dobra sociološka in psihološka študija tistega časa in družbe. Osebne stiske obeh akterjev se stapljajo s splošno družbeno klimo in so na ta način dober dokument nekega časa. Jezikovno sem se trudil dodajati zgodbi primerno atmosfero in dramaturško dinamiko – slednja je ciklična – odvisna od narativne rasti. Stranski liki poskrbijo, da dobi zgodba širši družbeni kontekst in dodatno svežino. Če strnem: roman je psihosocialna študija glavnega lika Simona v času na prelomu tisočletja.

Bojan Bizjak Zakawsky