Slivova drevesa so se šibila pod težo obilne letine, izabela je dišala, fige so se od sladkobe kar cedile ... ptičice so nam pele dobrodošlico. Odločitev je padla. V tej vasici, le za ped oddaljeni od hrupnejšega mesta, smo oktobra lanskega leta odprli vrata prvega Waldorfskega vrtca v ajdovski občini.

Veliko je bilo ljudi, ki so z nami delili svoje sposobnosti, svojo dobro voljo, dobre namene in pripomogli k temu, da je vrtec nastal. Vse tem in še veliko drugim smo se odločili zahvaliti na uradnem odprtju, ki se je zgodilo na sončno sredo, 4. junija.

In zakaj smo s tem dogodkom čakali tako dolgo? Mogoče zato, ker je lesk Zlate ptice še toliko intenzivnejši, toliko bolj doživet v teh sončnih dneh, mogoče zato, ker v množici nujnih opravil, povezanih s prvim letom delovanja, nikakor nismo našli primernega trenutka.

Verjamemo, da bo ta praznik marsikomu še dolgo ostalo v lepem spominu. Kot je že vzgojiteljica Darja uporabila v svojem govoru Goethejev rek: »Postoj, trenutek, kako si vendar lep!«, tako smo resnično vsi obstali, resnično smo se vsi ustavili. Ustavili in prisluhnili smo pretanjenemu igranju na violino glasbenice Eme Batagelj, si prižgali iskrice v očeh in smeh na licih ob plesih otrok folklorne skupine OŠ Šturje in ploskali in vriskali ob plesih starejših iz folklorne skupine Most. Naša srca sta s svojim slavnostnim nagovorom pobožala še predsednik KS Ustje David Vovk in nekdanji ravnatelj OŠ Dobravlje Anton Žagar. S svojimi besedami sta nam dala krila in pogum za nadaljnja dejanja.

Ko smo prireditvi dali vsak svoj košček, so nas že čakale bogato obložene mize domačih dobrot naših mamic, očkov in vaščanov Ustij. Zlata ptica je, v vsej dobroti, ki nas je prežemala, široko razprla svoja zlato sijoča krila in dobila nov zagon za prihajajoče polete. Hvala vsem, ki nam podajate roko na tej poti.

Urška Dugulin,