Pisni viri navajajo, da se je od naselitve Gore v stoletju in pol število prebivalstva tako povečalo, da se je uresničila tudi njihova želja po gradnji cerkve na Otlici. Konec leta 1765 je bil v njej opravljen prvi krst. Cerkev je bila posvečena angelom varuhom, katerih praznik je bil sredi 17. stoletja z 2. oktobra postavljen na prvo nedeljo v septembru, ki so jo ljudje poimenovali angelska nedelja. Čeprav je bil god angelov varuhov že leta 1670 ponovno nastavljen na 2. oktober in tako za vso zahodno Cerkev velja še danes, se je na Slovenskem in v nekaterih drugih avstrijskih deželah angelska nedelja ohranila kot prva nedelja v septembru.

Na Gori se je šagra na angelsko nedeljo pričela s slovesno sveto mašo, ki ji je sledila velika procesija, zgodaj popoldan pa so se ljudje znova zbrali v cerkvi pri andohti, tj. litanijah. Ta dan ali že dan poprej so prišli na Goro številni obiskovalci, bodisi sorodniki, ki jih je pot vodila širom po svetu, bodisi ljudje z Dežele, tj. Vipavske doline, pri katerih so Gorjani priložnostno iskali zaslužek. Pred cerkvijo ni manjkalo kramarjev, ki so s pišukami in drugim cenenim blagom vabili zlasti otroke. Na angelsko so prišli tudi tisti, ki so imeli med letom z Gorjani le bežne stike, denimo prodajalci sadja, vina … In vsak je vedel, kje ga ta dan čakajo odprta vrata. Gospodinje so tudi njim postregle s prazničnim kosilom in tudi gostje povečini niso prihajali praznih rok.

V množičnem obisku so nekateri podjetni domačini, zlasti gostilničarji videli možnost dodatnega zaslužka. Najbolj obiskana je bila zagotovo gostilna pri Ilenci na Otlici, ki je bila tudi najbližja središču dogajanja, kaj dosti pa niso zaostajale tudi gostilne pri Štemču, v Dolini, kasneje na Hotelu, pri Tonišku, na Pristavi in celo na Kovku pri Žendarini (pri Smudinu) in na Logu, četudi je Kovk takrat še spadal pod štursko faro. Ljudje so se popoldan v gostilnah družili ob dobri kapljici in če je le imel kdo meh, so se tudi zavrteli.

Druga svetovna vojna in povojni čas sta posegla tudi v praznovanje angelske nedelje. V teh letih se je namreč popoldanska veselica, ki je vseskozi zgolj dopolnjevala osrednje cerkveno praznovanje, nadaljevala na dveh lokacijah, v novozgrajenem Zadružnem domu na Otlici in na Hotelu na Predmeji. Dolga leta so za prijetno popoldansko druženje skrbeli tamkajšnji gostilničarji. Ko je gostilna na Predmeji zaprla svoja vrata, se je veselica na angelsko nedeljo odvijala le še na Otlici, nekaj časa še v organizaciji Gostilne pri divjem lovcu, kasneje pa so to prevzeli člani različnih domačih društev in posamezni zagnani domačini.

Sedanji organizator prireditve ŠKTD Sinji vrh je praznovanje pred leti razširil na dva dneva, KS Otlica - Kovk pa je lani v to dogajanje premestila tudi krajevni praznik. Oboje z željo in upanjem, da  bomo lažje sodelovali in tako postali še bolj povezani.

Praznovanje angelske nedelje je bilo vedno skrbno načrtovano, tako na ravni župnije kot tudi vseh treh vasi in nenazadnje celo vsakega gorjanskega doma. In tudi danes ni nič drugače. Potrebnih je (bilo) veliko misli, besed in dejanj, predvsem pa sodelovanja, da je šagra na angelsko nedeljo postala dogodek, na katerega smo Gorjani ponosni in ki nas Gorjane povezuje med seboj, pa tudi širše.

Alojz Likar in Alenka Vidmar