S predstavitvijo Nacionalnega programa za mladino je na posvetu sodeloval tudi Urad RS za mladino (URSM), ki je svojo vlogo v mladinskem sektorju v očeh mladih in mladinskih struktur iskal na plenarni razpravi. Predstavnike mladinskih svetov so najbolj zanimali izsledki Analize dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti, ki jo je Mladinski svet Ajdovščina (MSA) izvedel po naročilu Mladinskega sveta Slovenije (MSS) in katere izsledke je na posvetu predstavil Tadej Beočanin, eden od avtorjev analize in nekdanji podpredsednik za participacijo na MSS.

Urad za mladino  je bil ob tem deležen ostrih kritik, saj je letos ukinil sofinanciranje nosilcev mladinskih politik na lokalnih ravneh – mladinskih svetov, s takšno politiko pa naj bi nadaljeval tudi prihodnje leto. Primer z Raven na Koroškem je dovolj nazoren – tamkajšnji mladinski svet brez pomoči urada ne more pokriti niti stroškov elektrike v prostorih, ki jim jih je brezplačno dodelila občina. Zato so se prostorom odrekli, kar seveda ogroža nadaljnje delovanje.

Da so že tako skromna državna sredstva za lokalne svete večinoma glavni vir prihodkov, je pokazala tudi omenjena analiza. V Sloveniji deluje le 29 mladinskih svetov. Večina jih je bila ustanovljena  pred desetimi leti po sprejetju Zakona o mladinskih svetih leta 2000, nakar se je trend ustanavljanja močno upočasnil. Toda analiza je pokazala, da so prav novejši mladinski sveti bolj uspešni, očitno zaradi strokovne podpore, ki so je bili deležni v okviru projekta Mladi odpiramo prostor.

Urad za mladino bi financiranje mladinskih svetov sicer rad naprtil občinam, pri čemer pa se mladim zastavlja osrednje vprašanje: »Kako naj se mladinski svet poteguje za mladim prijaznejše okolje v občini, s katero ne najde skupnega jezika, če je njegovo delovanje odvisno od občinskega denarja?« Podpora državne inštitucije je torej bistvenega pomena, še posebej, ker mladi delujejo predvsem na prostovoljski osnovi. Analiza je namreč pokazala, da so prav mladi prostovoljci gonilna sila pri ustvarjanje mladim prijaznejšega lokalnega okolja. Ključno odprto vprašanje, ki je ostalo po posvetu, pa je: »Ali bi lahko Urad za mladino denar ponovno dodeljeval vsem pomembnim akterjem v mladinskem sektorju, med katere nedvomno sodijo tudi mladinski sveti?«

Direktor urada mag. Peter Debeljak je sicer razložil, da mladinskim svetom sredstev ni odrekel, le prenesel jih je na Mladinski svet Slovenije, od katerega se pričakuje, da bo z njimi podprl delovanje mladinskih svetov.

Da mladinski sveti pri svojem delovanju potrebujejo strokovno podporo, ki jo je v preteklosti že zagotavljal projekt Mladi odpiramo prostor, je pokazala tudi analiza, vendar je tovrstno pomoč težko ponuditi organizaciji, ki nima zagotovljenih osnovnih sredstev za delovanje in se z dneva v dan bori za svoje preživetje ter se posledično težko uspešno sooča s številnimi težavami, ki pestijo ostale mlade v lokalni skupnosti.

Rozana Mužica