ŠENT – Slovensko združenje za duševno zdravje je neprofitna in nevladna organizacija, ki deluje na področju zagotavljanja podpore in pomoči osebam s težavami na področju duševnega zdravja. Pod okriljem združenja nastajajo po vsej Sloveniji dnevni centri, stanovanjske skupnosti in socialna podjetja. Program dnevnega centra predstavlja vrsto dejavnosti, ki služijo aktivnemu preživljanju prostega časa, vzpostavljanju in ohranjanju socialnih stikov, sprostitvi, svetovanju, informiranju, kar vse prispeva k višji kvaliteti življenja uporabnikov.

S ŠENTom sodelujemo že dve leti. V tem času se redno srečujemo na naših bralnih srečanjih, ki jih popestrimo z reševanjem miselnih orehov, ki jih sami pripravimo: rešujemo rebuse, iščemo besede v skritih križankah, tremo 'besedne orehe'. V prazničnem decembru pa smo sklenili pripraviti prav poseben ŠENTov dan. Začeli smo ga z našim bralnim srečanjem, od poldne naprej so obiskovalci knjižnice lahko kupovali izdelke, ki so jih izdelali v dnevnem centru, zvečer pa smo pripravili pravi literarni večer.

Predstavili smo roman Andreja Volčiča: Tudi drevo ima svoje srce, spomine Gordana  Kumarja Boj za življenje in pesniško zbirko Slavka Trebšeta Pesmi ljubezni za vedno.

Tudi drevo ima svoje srce je že druga knjiga Andreja Volčiča. V svoji prvi knjigo Brezno je  opisal alkoholikove vzpone in padce, njegov najnovejši roman pa opisuje življenje Tončka Kajžarja iz Tolminskih hribov: zelo je navezan na naravo, od babice se je naučil prepoznavati in uporabljati zelišča (v knjigi je polno uporabnih receptov), opisuje hribe in planine, iskreno je prikazano tovarištvo prijateljev iz časa služenja vojaškega roka. Zgodba se tekoče bere in je polna optimizma in zaupanja.

V knjigi Boj za življenje je Gordan Kumar nanizal svoje poglede na dogajanja, ki so se mu odvijala v življenju. Od utrinkov iz otroštva, kjer se prvič sreča z poglobljenim strahom, preko drugega dela knjige, kjer se bori s svojo duševno motnjo. Opisuje dogodke, kot jih sam imenuje, kjer se srečuje »moj svet in resnični, zunanji svet«. »Človek se nekako nauči živeti s temi napadi groze: ob napadih groze se moram držati zunanjega sveta. Misli delujejo tam, kamor usmerim um in od tega je odvisno, kako se počutiš. Že samo če verjamemo, bo zaradi tega bolje«.

Skozi večer nas je spremljala poezija iz zbirke Pesmi ljubezni za vedno. Slavko Trebše - Taras je s pisanjem našel izhod in izraz tako stiskam in bolečinam kot navdušenju in najlepšim čustvom. Pisanje mu je v pomoč pri spoznavanju samega sebe, občutkov in odnosa do sebe in ostalega sveta. V spremni besedi ga Bernarda Pavlovec Žumer imenuje odločni trubadur in še dodaja, da ko vstopamo v njegov pesniški svet, stopamo v svet ideala, saj pesnik izpoveduje svojo neomajno vero v ljubezen in zvestobo eni in edini ženski.

Zdenka Žigon