Obli vrh meri v višino 1.109 m, kar je seveda višje od nam bolj znanega Sinjega vrha, ki pa se ponaša z višino 1.002 m. Sinji vrh je bolj obiskan kot Obli vrh, saj na Obli vrh ne vodi nobena označena steza, zato le koraki redkih zaidejo na ta vrh.
Kje pa se lahko povzpnemo na Obli vrh?
Obli vrh je hrib, ki se nahaja streljaj severneje od naselja Kovk in je eden izmed številnih vrhov na Trnovski planoti, ki so višji od tisočaka. Vas Kovk je bolj razpotegnjena vas, ki leži med Colom in Otlico. Peljemo se po lokalni cesti Col – Otlica ali obratno in jo zapustimo pri avtobusnem postajališču Kovk. Avto lahko pustimo že tam in se peš podamo naprej po ožji asfaltirani cesti do zadnjih hiš ali pa nadaljujemo z avtom do križišča, ki je v obliki črke T (zraven je tudi ekološki otok). Od tu naprej bo potrebno peš in sicer prečimo krajši travnik, ki kmalu preide v krajši pas gozda, ki ga prehodimo in pridemo na pašne površine. Rahlo se vzpenjamo ob pašni ograji, ki nas kasneje pripelje do kamnitih zidov na pašnikih. Pot nadaljujemo naravnost navzgor po pašniku, ki pa se vedno bolj strmo vzpenja. Naj nas ne zavedejo kolovozi, ki jih prečkamo (držimo se steze in ne kolovozov). Po levi strani vrha so lepe senožeti, ki v primeru zadostne količine snega omogočajo tudi turno smuko krajših dolžin. Mi se vzpenjamo po neoznačeni stezi (v snegu prav pride tudi gaz). Nad prvim kolovozom, ki se vije bolj v desno, se steza malce izgubi in nadaljujemo kar naprej po grebenu in že prispemo do naslednjega kolovoza, ki ga tudi prečkamo in se priključimo nazaj na greben, po katerem tudi osvojimo vrh. Na vrhu je križ, vpisna knjiga in žig. Tura sicer ni dolga – traja približno 30 - 45 minut v eno smer – odvisno, kje pustimo avto. Moramo pa vedeti, da sta med potjo dva kar strmega odseka, ki ju je potrebno prehoditi.
Res pa je, da je tura v snežnih razmerah čisto drugačna kot v kopnih. Pozimi so posledice burje tudi zameti snega, ki jih je potrebno prehoditi. Na strmih pobočjih pa snežne razmere terjajo dodatno previdnost. V kopnih razmerah sledimo neoznačeni stezi, v snežnih razmerah pa nam pride prav, če je pred nami gaz. Tedaj so priporočljive tudi male dereze.
Med potjo pa nam zima ponudi zaledenele krošnje dreves, ki nam dajejo res zimsko vzdušje. Grmičevje in drevesa res izgledajo čudovito - kot bi se povzpeli na Mali Golak, ki je najvišji vrh ajdovske občine.
GL




