Gregor nam je z veseljem razkazal svojo posest, ki jo z veliko ljubezni in truda razvija že več kot desetletje. Njegova kmetija je prava zakladnica slovenskega avtohtonega živalskega sveta. Spoznali smo trentarske koze, bovške ovce, štajerske kokoši ter cikasto govedo – vse vrste, ki nosijo pomembno dediščino slovenskega podeželja.

Posebno poglavje pa na kmetiji predstavljajo ovčarski psi. Čeprav niso slovenskega rodu – kot je s hudomušnim nasmehom povedal gospod Gregor, so namreč 'Italijani' – imajo na kmetiji ključno vlogo. V bližnjih gozdovih so doma volkovi, medvedi, lisice in celo šakali, zato je njihova prisotnost za varnost črede nepogrešljiva. Kraški ovčar, kljub svoji slovenski krvi, pa bi bil po Gregorjevih izkušnjah nekoliko preveč nepredvidljiv za stik z obiskovalci.

Na kmetiji smo se vsi počutili kot doma. Živali smo lahko pobožali, opazovali njihovo vedenje in izvedeli številne zanimivosti, ki jih z veseljem in strokovnostjo deli njihov gospodar. Navdušil nas je tudi čebelnjak, kjer smo izvedeli več o pomenu čebel v ekosistemu in o pridelavi medu.

Za piko na 'i' pa nas je Gregor na koncu presenetil še s pravo poslastico – sladoledom iz kozjega mleka, ki je navdušil prav vse – tudi tiste, ki so do takšnih okusov sprva pristopali previdno.

Takšni obiski nam dajejo priložnost, da se povežemo z naravo, spoznavamo pomen sonaravnega kmetovanja ter občutimo srčnost ljudi, ki s svojim delom ustvarjajo veliko več kot le hrano.