Lep in zanimiv dogodek so v nedeljo, 12. maja, pripravili kamenski planinci in tako zaključili zadnje poglavje zgodbe, ki se je pravzaprav začela pred sto leti, razpletla pa pred nekaj meseci z ugotovitvijo, da je zanimivo oblikovana kamnita goba še zmeraj na prvotnem mestu, prav tam, kjer jo je ujel planinski fotograf, 13. maja 1924. Okrog 30 članov planinske skupine, ki so se ji pridružili tudi člani Slovenskega planinskega društva iz Gorice in člani goriške sekcije italijanskega alpinističnega kluba (CAI) in številni prijatelji iz okoliških vasi, se je v lepem majskem jutru odzvalo povabilu na peturni pohod, na katerem so si lahko ogledali številne naravne zanimivosti in posebnosti krajine, ki je že pred stoletjem privabljala številne obiskovalce in ki je na nek način še prisotna v podzavesti. Največ pozornosti in pričakovanja je bilo seveda za kamnito gobo, samo dobrih deset metrov nad srednječavensko stezo, ki pa se že več desetletij varno skriva v borovem gozdu in je zato neopazna.

Pred sto leti so bila strma pobočja pod Beverco skoraj povsem gola in zato zanimiva tvorba lepo in od daleč vidna. Tako da je privabljala pozornost takratnih planincev, ki so jim rekli tudi veleturisti, in domačinov. Narava je v tem času naredila svoje in okolico povsem spremenila. Sicer ne povsem, kajti strma rebra, ki jih seka 'srednječavenska' in kamor udarja burja, so še zmeraj neporaščena in primerno zavarovana z jeklenico, olepšana z raznovrstnim bujnim cvetjem.

Krožna pot je pohodnike popeljala še mimo drugih naravnih zanimivosti, ki jih v krajih pod Čavnom seveda ne manjka. Tako so lahko pozdravili Šmrkavo babo na Stomaškem, ogromno skalo ob stezi (ima dvojčico na Mali gori), Pihala, Zvirk in še marsikaj. Čeprav so se okrog poldneva nad robom začeli zbirati oblaki, je pohod minil brez presenečenja, le malo pred vrnitvijo na izhodišče jih je malo požegnalo.

Zgodba o iskanju kamnite gobe bi najbrž ostala nedokončana,  če se predsedniku planinske skupine Kamnje Joškotu ne bi oglasila gospa Ivica Batič in povedala, da ve, kje goba stoji.

Vlado Klemše