Tudi letos smo v Lavričevi knjižnici meseca maja posvetili nekaj dni spominu na ajdovskega pisatelja in zdravnika Danila Lokarja. Lokar se je rodil 9. maja in ta dan smo odprli javnosti na ogled njegovo spominsko sobo, ki se nahaja v Lokarjevi galeriji. Hiša, kjer danes domuje Društvo likovnih umetnikov Severne Primorske in v njej pripravlja zanimive razstave, je bila Lokarjev dom, ko se je po študiju ponovno preselil v Ajdovščino. Tu je živel z ženo Jelo, tu je sprejemal paciente in v svojih prostih minutah tudi pisal. Lokarjevo spominsko sobo je Lavričeva knjižnica uredila ob 120-letnici pisateljevega rojstva, v njej je mogoče videti njegove osebne predmete, fotografije ter predvsem del njegove bogate knjižnice. Letos je v tednu Lokarjevega rojstnega dne spominsko sobo skupno z najavljenimi skupinami obiskalo kar 160 obiskovalcev.    

Zvečer pa smo v knjižnico povabili na ogled dokumentarnega filma s pomenljivim naslovom Burja pred tišino. V njem se več kot devetdesetleten pisatelj spominja svojega življenja, uspehov, prijateljev. Izkazuje se kot pronicljiv in luciden opazovalec sveta okoli sebe in natančno se spominja dogodkov iz svoje preteklosti. Veseli smo bili, da nas je pred filmom nagovoril podpredsednik Društva slovenskih pisateljev, pisatelj, urednik in novinar Marij Čuk, ki pozdravlja pobudo in prizadevanje Lavričeve knjižnice, da ohranja spomin na pisatelja, ki je v svojih delih ujel duh obdobja, v katerem je živel – in ta je pomemben za vse nas, za naše lokalne okolje, za naše zavedanje o tem, kdo smo.

Društvo slovenskih pisateljev je pravzaprav krovna organizacija Slovenske pisateljske poti, ki povezuje domove slovenskih literatov. Del te poti je tudi naša Lokarjeva pot. V lanskem letu smo jo prvič odprli in prehodili, letos pa smo se v skupini ponovno podali po pisateljevih stopinjah. Začeli smo pred Lokarjevo galerijo, kjer se nahaja prva izmed štirih informativnih tabel na poti. Sledeč oznakam slovenske pisateljske poti – sivemu nalivnemu peresu z modro markacijo – smo svoj pohod nadaljevali čez Lavričev trg, mimo občine in ajdovskih šol ter se nato priključili na makadamsko pot ob potoku Lokavšček. Krajše postanke smo obogatili z branjem odlomkov iz Lokarjevih del, ki poudarjajo lepoto narave in okolice, ki nas obdaja, pa tudi anekdote, v katerih se ljudje spominjajo Danila Lokarja. Povzpeli smo se do izvira Hublja in lep dopoldan zaključili v atriju knjižnice. Pot je nezahtevna, traja dobri dve uri, zato vas lepo vabimo, da se tudi sami podate nanjo. Želimo si, da bi Lokarjev pohod postal naš tradicionalen dogodek, zato vas že zdaj vabimo, da se nam pridružite maja naslednje leto, ko se bomo ponovno sprehodili skupaj po Lokarjevih poteh.

Franka Koren, Lavričeva knjižnica Ajdovščina