Četrtkovo jutro je bilo oblačno in deževno, a ne toliko, da bi zmotilo četrtkove pohodnike.  Zbrali smo se za starim mlinom in se odločali ali samo na kavo ali na pohod. Pogumni kot smo, smo izbrali oboje. Najprej pohod, nato še kava. Šli smo po krožni Lokarjevi poti, ki je priročna tudi ob slabem vremenu, čeprav smo jo četrtkovi pohodniki  že nekajkrat prehodili. Zakorakali smo mimo slikovitih razstavnih panojev na stezo mimo grajskega stolpa, kjer je postavljen okvir za fotografiranje s stolpom v ozadju. Tu je nastala skupinska fotografija s četrtkovci pod dežniki. Nadaljevali smo mimo šole in bazena na makadamsko pot  ob potoku Lokavšček. Pot  vodi do Lokavca – do Čohov. Po poti, ki ji  rečemo tudi sprehajalna pot, pelje poleg Lokarjeve tudi del  Pohodne poti po zaselkih Lokavca . Šli smo mimo  bajerja  pri mostu čez Lokavšček, ne daleč  stran  priteče nekje izpod Gradišča  majhen potok s slapom, ki se izliva v Lokavšček. Na obeh straneh so nasadi oljk in aronije. Po manjši strmini smo prišli v zaselek Čohi in nadaljevali po asfaltni cesti. Lokarjeva pot nas je peljala skozi zaselek Gorenje do Izvira Hublja. Ustavili smo se na mostu in si ogledali izvire vode iz lukenj v skalnatem pobočju. Razgledov po okolici izpod dežnikov ni bilo, je pa pot, dolga skoraj dve uri in osem kilometrov,  v dobri družbi in klepetu hitro minila.

V Ajdovščino smo se vračali mimo šturske podružnične cerkve sv. Antona Padovanskega na Fužinah  ter skozi Pale do slaščičarne na kavo. Tu so nam za bližnji valentinov praznik postregli še s tortico in nam tako polepšali deževen pohod za dušo in srce.

ms, Društvo upokojencev Ajdovščina