Ko pomlad zakoraka v našo dolino, lokavške žene, članice krožka ročnih del, v Dvorani Edmunda Čibeja v Lokavcu že tradicionalno postavijo na ogled svoje izdelke. Skozi zimo so se tudi tokrat družile vsako sredo zvečer, rezultat tega druženja pa je pomladno barvita razstava, tudi z mnogimi idejami, kako si lahko polepšamo prihajajoče velikonočne praznike. In ker je v Lokavcu vse več posameznikov, ki prostega časa ne enačijo s poležavanjem na kavču, smo letos na razstavi ročnih del poleg izvezenih, kvačkanih, pletenih in klekljanih umetnin občudovali tudi lesene in kovinske miniaturne izdelke Viktorja Slokarja ter drobcene okraske Vide Posega.

Občutke članic krožka ob nastajanju izdelkov in tudi ob razstavi najbolje izrišejo besede, ki so jih ob odprtju same namenile obiskovalcem:

»Vesele smo, da nam uspeva vsako leto izdelati in na ogled postaviti naše delo. Čas, ki nam ni naklonjen in brezglavo drvi, pa nas ne more odvrniti od naših večerov druženja in ustvarjanja. Ta druženja bogatijo medsebojne odnose, pokramljamo o tegobah, se poveselimo ob lepih trenutkih, izmenjamo  ideje in nasvete. Tako nastajajo čudoviti izdelki, ki bi jih bilo škoda zapreti v skrinje. Pred nami pa je velikonočni čas, ko vsaka gospodinja še posebej skrbno polepša svoj dom. Vedno bolj cenjen je ročno izvezen ali kvačkan prt, pa s čipko obogaten prtiček na košari polni dobrot, in zavese, kvačkane ali s čipko, ki v dom prinesejo domačnost in toplino /.../«

Vsak razstavljeni eksponat je svet zase, je trenutek, ujet za zmeraj ali vsaj za dobršen del našega bivanja. In zares smo lahko veseli, da so razstavljavke skupaj s svojimi  gosti pripravljene ta 'ujeti trenutek večnosti' vedno znova deliti z nami.

Bojana P. Kompara