Naslov je vzet iz televizijske igrice Hugo, ki smo jo lahko spremljali na naši televiziji v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. To geslo bi morali vzgajati že pri naših najmlajših, kar so tudi storili otroci in vzgojiteljice iz Otroškega vrtca Ajdovščina, saj lahko po Ajdovščini pa tudi po drugih krajih v Vipavski dolini najdemo hišice prijaznosti, v katerih so skrite pozornosti.
Vsako leto 13. novembra obeležujemo mednarodni dan prijaznosti. Prijaznost do ranljivih skupin se mi zdi še posebej pomembna; prijaznost do starejših, invalidov, brezdomnih.
Občina Vipava in Ajdovščina sta se izkazali za prijazni občini do ranljivih skupin. V Vipavi je na vsakem koraku čutiti sprejemanje in prijaznost do otrok s posebnimi potrebami in do zaposlenih, ki z njimi delajo.
Občina Ajdovščina je pokazala veliko razumevanje do brezdomstva in problematike brezdomnih.
Mnoge od brezdomcev so v brezdomstvo pahnile težke izkušnje iz otroštva in mladosti, ne sprejemanje staršev, stalne kritike, da niso dovolj dobri, da nič ne naredijo prav, primerjave z vrstniki, ki so veliko boljši, uspešnejši.
Zasvojeni ljudje so pogosto še posebej občutljivi in nežni. Vsako besedo podoživljajo, kar lahko privede do kopičenja veliko grenkih občutkov in jeze. Običajno imajo nizko samozavest in samopodobo.
Tudi v Hiši Malorca Ajdovščina spodbujamo naše stanovalce k prijaznosti. V ta namen smo barvali kamenčke, na katere smo napisali lepe misli. Nekaj jih lahko najdete na vhodu v vrt pred našo hišo.
In ne samo na mednarodni dan prijaznosti, ampak vse leto. Dovolj so tiste vsem znane malenkosti, kot so topel pogled, prijazen nasmeh, lepa beseda.
Lucija Božič




