Svet aleksandrink, ki so jih v daljnem Egiptu imenovali les Goriciennes, saj so prihajale z Goriškega, šele v zadnjem času razpira svoje tančice skrivnosti in se počasi levi iz tistega slabšalnega prizvoka, ki ga je imel (ga ima?) v našem prostoru. Sprašujemo se zakaj, saj so bile les Goriciennes zelo cenjene, iskane in spoštovane pri premožnejših družinah v krajih ob Nilu. Bile so čiste, urejene, delovne in odgovorne. Odhajale so, ker so jih tja zvabile sorodnice ali znanke. Dekleta so videle njihove zlate zapestnice, verižice, bisere, klobučke in svilena oblačila, možje (in tašče) so videli, da bo »ta mlada« domov pošiljala »sterline«, da bodo kupili brajdo, njivo. Odhajale so v strahu pred neznanim, pa tudi vznemirjene in radovedne.
A domov so se vračale drugačne: samozavestnejše, svetovljanske, saj so obvladale več jezikov, z novimi navadami, videle so, da se svet ne konča na koncu domačega obzorja. In tega so se domači, ki so ostali še vedno v istem trdnem kalupu, kot so bili ob njihovem odhodu, zbali.
Kolikor je bilo teh aleksandrink, toliko različnih življenjskih zgodb je. Pravzaprav žalostnih, saj so morale na tuje, v neznano, če so hotele boljši kos kruha. In domotožje v daljnem svetu so jim lajšale Šolske sestre, pri katerih so bile vedno dobrodošle, v oporo pa jim je bilo, da so imele ena drugo.
Profesorica Majda Cibic, ki je knjigi napisala tudi spremno besedo, je na predstavitvi poudarila, da avtorica tankočutno vstopa v svet aleksandrink, saj je tudi nekaj njenih sorodnic prihajalo iz tega okolja. Usodo v knjigi predstavljenih deklet in mladih žena prepleta z željami in iskanjem današnjega mladega človeka, ki prav tako išče izhod iz utesnjujočega in včasih kar brezizhodnega življenjskega prostora. Predstavitev so obogatile članice in član Društva za ohranjanje kulturne dediščine aleksandrink in Društva žena Prvačina. V Prvačini je v Hiši na placu odprta stalna razstava Življenjske zgodbe aleksandrink. Vabljeni, da si jo ogledate. Raziskovanje se nadaljuje. V letu 2016 so člani društva in kustos Goriškega muzeja v Avstrijskem državnem arhivu na Dunaju odkrili obsežne registre izdanih potnih listov in viz med letoma 1846 in 1920, ki razkrivajo doslej neznane podatke o množičnosti in dinamiki izseljevanja. V zadnjem času se začenjajo tudi raziskave o migracijah deklet in mladih žena iz Furlanije, ki so prav tako iskale boljše življenje čez sredozemsko morje v Aleksandriji, Kairu, Port Saidu.
Knjiga je izšla v okviru letošnjega knjižnega daru Goriške Mohorjeve družbe. Predstavnica založbe gospa Marija Češčut je predstavila še dve knjižni novosti in sicer Koledar 2017, ki je nekakšen zbornik prispevkov o življenju in bogatem delovanju Slovencev, Primorcev na obeh straneh meje. Prinaša pa tudi celo vrsto zgodovinskih, socioloških in spominskih člankov. Tretja knjiga pa je iz zbirke Naše korenine in zajema Dnevnike, pisma in spomine iz dveh svetovnih vojn Dominika Kacina, ki jih je za knjižno obliko pripravila njegova hčerka, zgodovinarka dr. Milica Kacin Wohinz.
Zdenka Žigon
